Tujina
Mednarodna skupnost določila datum volitev v Kambodži
20. 06. 1998 11.29
Mednarodna skupnost je danes v Bangkoku uradno potrdila 26. julij za datum parlamentarnih volitev v Kambodži in obenem pozvala vlado v Phnom Penhu, naj prepreči vsakršno politiko zastraševanja in naj se ne vmešava v volilni proces.
Španija - Paragvaj 0:0
20. 06. 1998 10.38
Nogometaši Španije in Paragvaja so se v 2. krogu svetovnega prvenstva (skupina D) v St. Etiennu razšli brez zadetkov 0:0.
Nigerija v osmini finala
20. 06. 1998 10.34
Nogometaši Nigerije so v 2. krogu svetovnega prvenstva (skupina D) v Parizu premagali Bolgarijo z 1:0 (1:0).
Leskovar na svetovno prvenstvo
20. 06. 1998 09.51
Slovenska "dirkališčna" kolesarska reprezentanca je uspešno nastopila na četrti zadnji dirki za svetovni pokal v Franciji. Matjaž Leskovar se je namreč v vožnji na 1000 metrov s časom 1:06,950 uvrstil na osmo mesto ter tako skupnemu seštevku dodal še tri točke, kar pomeni, da se je kvalificiral na svetovno prvenstvo, ki bo od 26. do 30. avgusta v Bordeauxu.
Iberia kupuje 76 letal
20. 06. 1998 09.45
Proizvajalec letal Airbus bo španski letalski družbi Iberia prodal 76 letal, kar je največje naročilo, ki ga je doslej prejel. Vrednost posla še ni znana, Iberia pa bo kupila Airbuse A320s in A321s. Airbus je doslej od 77 naročnikov prejel 1713 naročil za model A320, od katerih jih je 831 že dobavil.
Texas Instruments bo odpustil 3500 zaposlenih
20. 06. 1998 09.44
Texas Instruments (TI) namerava odpustiti skoraj 8 odstotkov delavcev s plačilne liste v okviru rekonstrukcije zaradi šibkega polprevodniškega trga, na katerem so se v zadnjih letih pojavili azijski konkurenti, ki še dodatno znižujejo cene. Cene spominskih vezij DRAM so v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem padle za 60 odstotkov. TI bo moral v nekaj mesecih odpustiti 3500 delavcev po vsem svetu, z izgubo pa je že bil primoran prodati proizvodnjo spominskih integriranih vezij podjetju Micron Technology. Večina odpuščenih delavcev bo iz ZDA, kjer družba zaposluje polovico od svojih 44 tisoč delavcev. TI ocenjuje, da bo tako na leto prihranil približno 270 milijonov dolarjev.
Do leta 2010 ena milijarda mednarodnih potovanj letno
20. 06. 1998 09.43
Svetovna turistična organizacija (WTO) ocenjuje, da se bo število mednarodnih turističnih potovanj z lanskih 612 milijonov do leta 2010 povečalo na milijardo ter da bo leta 2020 znašalo 1,6 milijarde. Svetovni turistični trendi kažejo porast zanimanja za avanturistični turizem, kot so npr. raziskovanje hribov, globin oceanov in Antarktike. Tako je v zadnjih desetih letih število turistov, ki se zanimajo za raziskovanje morja, s 46 naraslo na dva milijona, prihodek od te oblike turizma pa je v letu 1996 dosegel 147 milijonov dolarjev. Po ocenah WTO je lani 10 tisoč turistov obiskalo Antarktiko, raste pa tudi zanimanje za potovanja na skrajni sever Velike Britanije, Nove Zelandije in Rusije, v glavnem z ladjo. Lani je križarilo priblžino 7 milijonov turistov, njihovo število pa se bo do konca stoletja zagotovo povečalo še za dva milijona. V porastu je tudi ekoturizem. WTO predlaga, naj bi prihodek od te oblike turizma namenili za zaščito naravnih virov.
V veleblagovnici bodo zaposlili le starejše od 45 let
20. 06. 1998 09.42
Danska veriga veleblagovnic Netto bo jeseni odprla veleblagovnico, v kateri bodo vsi zaposleni stari najmanj 45 let. Netto, ki je last naftne in pomorske družbe A.P. Moeller, je veriga veleblagovnic, v kateri prodajajo poceni blago. Na Danskem ima Netto 253 trgovin, v Nemčiji 136, 118 v Veliki Britaniji ter 21 na Poljskem. Cilj te poskusne pobude, ki jo je podprlo tudi ministrstvo za delo, so kakovostnejše usluge, kot jo lahko nudijo mlajši zaposleni. Z njo želijo tudi prepričati delodajalce, da njihov odnos do zaposlovanja starejših ni pravilen. Delodajalci namreč le neradi zaposlujejo osebje, starejše od 45 let, predvsem v trgovini na drobno. "Trgovino, tako kot naše druge veleblagovnice, nameravamo odpreti v velemestu, da bi lahko njene rezultate primerjali z uspehi drugih," je poudarila pomočnica direktorja podjetja Kirsten Skaarup.
Mrtvi tožniki, mrtvi toženci, odvetnik pa presrečen
20. 06. 1998 09.39
Čeprav so njegove stranke že nekaj časa mrtve, je turški odvetnik Mustafa Yildirim te dni praznoval zmago v 59 let trajajočem procesu, ki so ga začeli daljnjega leta 1939. Prizivno sodišče je namreč nedavno v sporu med dvema vasema na zahodu Turčije v zvezi s pravico do uporabe majhnega kosa zemljišča, presodilo v prid preminulih strank odvetnika. "Usojeno mi je bilo končati primer," je izjavil presrečni odvetnik, ki je povedal, da je v primeru sodelovalo 15 sodnikov, šest njegovih kolegov pa je med procesom umrlo. Sodnega procesa pa ni preživel niti nihče od tožnikov niti tožencev. Primer je bil v 59 letih nekajkrat na lokalnih sodiščih in trikrat na državnem prizivnem sodišču. Yildirim se je vanj vključil leta 1963 kot mlad odvetnik. Zdi pa se, da bo sporno zemljišče zaposlovalo vsaj še eno generacijo odvetnikov. Vaščani, ki so tožbo izgubili, trdijo, da spoštujejo zakon, da pa sporno zemljišče uporabljajo in da od njega ne nameravajo kar tako odstopiti.
Odvzet viski razlog za zamudo letala
20. 06. 1998 09.38
Letalo ameriške letalske družbe Power Air je bilo nedavno na newyorškem letališču Kennedy prisiljeno vrniti nekega svojega potnika na izhodna vrata. Potnik je bil namreč razburjen, ker mu je stevardesa pred tem odvzela steklenico viskija, s katero se je želel potolažiti zaradi dveurne zamude letala. Letalo, ki je na letu za Pariz že imelo dveurno zamudo, se je zato ustavilo na vzletni stezi. 29-letni Den Fusic s stalnim bivališčem v Franciji je na letalu z zadovoljstvom srkal viski, ki naj bi ga kupil očetu in ga ponujal tudi drugim sopotnikom. Ko mu ga je stevardesa odvzela, pa je postal izredno razburjen. Ponujal je 5000 dolarjev, da bi mu dovolili oditi z letala, nato pa je sam skušal odpreti vrata. Vodja poleta je ocenil, da je najbolje, če potnika vrnejo na letališče. Fusica, ki mu krvni test ni pokazal vinjenosti, so obtožili kršenja javnega reda in ga izpustili na svobodo. Ameriško letalsko združenje pa je letalski družbi svetovalo, naj vloži tožbo proti temperamentnemu potniku, saj je oviranje poletov zvezni prekršek.
Britanci končano predsedovanje EU označili s poezijo
20. 06. 1998 09.36
V Veliki Britaniji je od petka v restavracijah, na vlakih in v kinodvoranah "navzoča" poezija. Ministrstvo za kulturo se je namreč odločilo, da bo sklenitev predsedovanja Velike Britanije Evropski uniji proslavilo prav s to literarno zvrstjo. Ministrstvo je izbralo predvsem pesmi živečih avtorjev, saj želi pokazati, da poezija ni le del literarne dediščine, ampak tudi živa in sodobna umetniška zvrst. V izbor so uvrstili poezijo niza še neznanih pesnikov, pa tudi znanih, kot je Španec Federico Garcia Lorca. Za kaseto, ki jo predvajajo radijske postaje, sta pesmi prebrala dva britanska igralca, plakate z natisnjenimi pesmimi pa so razobesili v podzemni železnici, v vlakih Eurostar in na oglasnih deskah v restavracijah in barih.
Hrana, spolnost, čast in maščevanje - glavna gibala človeka
20. 06. 1998 09.35
Hrana, spolnost, čast in maščevanje sodijo med 15 temeljnih teženj in vrednot, ki so po mnenju raziskovalcev glavni motivi človeškega obnašanja. Rezultati raziskave, ki so jih objavili v ameriškem časopisu Psychological Assessment, kažejo, da so motivi človeškega vedenja veliko bolj zapleteni, kot so doslej domnevali. Raziskovalci so sestavili vprašalnik s 300 vprašanji in ga preizkusili na več kot 2500 ljudeh. Vodja raziskave Steven Reiss, profesor psihiatrije in psihologije na Ohio State University, trdi, da je metoda raziskave zelo koristna in da bi jo lahko uporabili v različne namene. Tako navaja, da je veliko število točk, ki jih je anketiranec dobil pri vprašanjih, povezanih s potrebo po izogibanju nemiru in tesnobi, najbolj gotov pokazatelj za osebo, ki se je lahko poloti nemir. Tako lahko predvidijo izbruhe nemira tudi pri otrocih, starih osem let. Zelo majhno število točk, povezanih s strahom, da bi ga družba zavrnila, pa bi lahko bilo kazalec prihodnjega primera shizofrenije. Po mnenju Reissa bi metodo lahko uporabljali tudi pri poklicenm svetovanju.
Audi izdelal milijonti A4
20. 06. 1998 09.32
Nemški proizvajalec avtomobilov Audi je v tovarni v Ingolstadtu sredi tedna izdelal milijonti primerek avtomobila Audi A4, je sporočil hrvaški zastopnik te avtomobilske znamke. Audi A4 je na trg prišel novembra leta 1994, v prvih 20 mesecih proizvodnje pa je bilo prodanih že pol milijona avtomobilov. Lani je Audi skupno izdelal 557.777 avtomobilov, od katerih ima A4 50,8-odstotni, A4 Avant pa 34,8-odstotni delež. Najbolje se ta model prodaja v Nemčiji, Belgiji in Italiji. Na Hrvaškem so lani prodali skupno 720 vozil A4 in A4 Avant.
Svetovna banka bo Rusiji odobrila posojilo 100 milijonov dolarjev
19. 06. 1998 15.42
Svetovna banka je danes sporočila, da bo Rusiji odobrila posojilo 100 milijonov dolarjev za reformo pokojninskega sistema.
Umrl Carlos Castaneda
19. 06. 1998 14.37
Carlos Castaneda, oče gibanja New Age, ki je v svojih knjigah popisoval mitične skrivnosti šamana po imenu Don Juan, je umrl. Kot domnevajo, je bil star 72 let. Castanedova prijateljica in upraviteljica njegovega posestva, odvetnica Deborah Drooz, je za petkovo izdajo Los Angeles Timesa povedala, da je umrl za rakom na jetrih 27. aprila letos na svojem domu v Westwoodu. Po njenih besedah Castaneda ni maral pozornosti. "Vedno je poskrbel za to, da ga ljudje ne bi fotografirali ali posneli njegovega glasu." Ravno zaradi tega se odvetnici ni zdelo potrebno, da javnost že prej obvesti o pisateljevi smrti. Castaneda je trdil, da je vajenec indijanskega šamana po imenu Don Juan Matus. Njegovim naukom je sledilo na milijone ljudi po vsem svetu, njegovih deset knjig so prevedli v 17 jezikov in se še naprej dobro prodajajo. Castaneda je leta 1973 doktoriral iz antropologije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Don Juana naj bi srečal v zgodnjih 60-ih letih v Arizoni. Castanedova prva knjiga Učenje Don Juana je ob izdaji leta 1968 postala uspešnica, kakor tudi več knjig - nadaljevanj, ki naj bi sledile Castanedovemu 12 let dolgemu vajeništvu. V slovenščino so med drugim prevedli Orlov dar in Pot v Ištlan ter več del pod skupnim naslovom Bitka za neznano.
Iglesias navdušil beograjsko občinstvo
19. 06. 1998 14.36
Španski pevec Julio Iglesias je navdušil jugoslovansko občinstvo na dveh koncertih, sicer prvih, ki jih je kdaj imel v Beogradu. Iglesias, ki je v sredo in četrtek nastopil v največji beograjski dvorani Sava centru, je zapel tudi starogradsko pesem Tamo daleko (Tam daleč), ki se jo je naučil nekaj ur pred začetkom koncerta. Posebnost koncertov je bila še v nečem - v rekordni ceni vstopnic, saj so stale od 30 do 90 ameriških dolarjev oziroma 300 do 900 dinarjev. 900 dinarjev je povprečna plača v Zvezni republiki Jugoslaviji.
Santer bo podelil evropske platinaste glasbene nagrade
19. 06. 1998 14.35
Mednarodna zveza fonografske industrije (IFPI) julija letos prireja drugo podelitev evropske platinaste glasbene nagrade. To pridobijo tisti glasbeniki, ki so v Evropi prodali več kot milijon albumov. Lani je bilo v več kot milijon izvodih prodanih 85 albumov glasbenikov iz okrog dvanajstih držav. Med evropskimi nagrajenci bodo irska skupina The Corrs, danska Aqua, Britanec Joe Cocker ter italijanski NEK. Nagrado bo 9. julija v Bruslju podelil predsednik Evropske komisije Jacques Santer. IFPI meni, da je prireditev, prvič prirejena pred dvema letoma, že prispevala k utrjevanju evropskega glasbenega tržišča. Kot kažejo podatki te organizacije, je med nagrajenimi 65 odstotkov evropskih glasbenikov, skorajda četrtina albumov pa je posneta v drugem jeziku od angleščine.
Rugova: Osvobodilna vojska Kosova bi morala biti pod nadzorom
19. 06. 1998 13.14
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je danes prvič izrazil mnenje, da bi Osvobodilna vojska Kosova morala biti pod nadzorom albanskih političnih sil na Kosovu.
Slovo Joyner Kerseejeve
19. 06. 1998 13.00
Šestintridesetletna ameriška atletinja Jackie Joyner Kersee je napovedala konec tekmovalne poti. Dvakratna olimpijska prvakinja in ena najboljših tekmovalk na svetu bo zadnjič v karieri nastopila 25. junija na mitingu v Edwardsvillu (Illinois).
Solana: NATO bo sodeloval v reševanju kosovske krize
19. 06. 1998 12.12
Zveza NATO namerava v skladu s svojimi možnostmi in v sodelovanju z Rusijo prispevati k mirni reštivi kosovske krize, je v Helsinkih dejal generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana in pojasnil, da bodo od jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića zahtevali, naj čimprej izpolni obljube, dane v začetku tedna v Moskvi.
Jelcin: Rusija ne potrebuje denarja
19. 06. 1998 11.07
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes izjavil, da Rusija kljub sedanji finančni krizi ne potrebuje denarja.
Šakić že danes pred zagrebško sodišče
19. 06. 1998 11.04
Odvetnik Kern je povedal, da so člani Šakićeve družine že kontaktirali dva zagrebška odvetnika, ki bi lahko branila nekdanjega poveljnika Jasenovca.
Annan od ZDA zahteva plačilo dolgov ZN
19. 06. 1998 11.01
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je Washington pozval, naj čimprej plača milijardo dolarjev, ki jo dolguje ZN, je sporočil ameriški veleposlanik pri ZN Bill Richardson.
Stewart prevzel vodstvo na US Opnu
19. 06. 1998 11.00
Američan Payne Stewart je prevzel vodstvo na letošnjem odprtem prvenstvu ZDA v golfu. Na igrišču v San Franciscu je Stewart potreboval 66 udarcev in bil za udarec boljši od rojaka Marka Carnevaleja.
Letalska nesreča v Montrealu
19. 06. 1998 10.43
Med zasilnim pristankom manjšega dvomotornega letala je včeraj v Montrealu umrlo vseh devet potnikov in oba pilota. Pilot je po navedbah predstavnikov letališča kmalu po vzletu z letališča Montreal-Dorval sporočil, da je opazil ogenj na motorju. Zatem je poskušal zasilno pristati na drugem montrealskem letališču Mirabel. Letalo pa je ob pristanku eksplodiralo.
Hamas ne želi sodelovati v Arafatovi vladi
19. 06. 1998 09.30
Skrajna islamska organizacija Hamas je sinoči zavrnila ponudbo za sodelovanje v novi avtonomni palestinski vladi. Tiskovni predstavnik Hamasa Ismail Abi Schanab je po dveurnem srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Gazi povedal, da so Arafatu povedali, da ne želijo sodelovati pri prenovi njegove vlade.
Sprejet predlog za izpustitev skrajnežev
19. 06. 1998 09.06
Spodnji dom britanskega parlamenta je sinoči z glasovi poslancev vladajoče laburistične stranke sprejel predlog za predčasno izpustitev zaprtih članov skrajnih združenj na Severnem Irskem. Parlament je tako ob nasprotovanju konservativnih poslancev v tretjem branju podprl amnestijo za paravojaške organizacije katolikov in protestantov, ki jo predvideva mirovni sporazum za Severno Irsko. O zakonskem predlogu mora sedaj odločati še lordska zbornica.
Sankcije proti Indiji in Pakistanu
19. 06. 1998 09.03
Združene države so sinoči objavile vrsto sankcij proti Indiji in Pakistanu, ki so posledica jedrskih poskusov v teh dveh državah. Namestnik državne sekretarke Strobe Talbott je v Washingtonu dejal, da ukrepi niso uperjeni proti prebivalstvu obeh držav, ampak naj bi vladama jasno pokazali, kakšni so gospodarski stroški njune jedrske politike. K sankcijam sodi ustavitev tuje pomoči Indiji, ki je bila v primeru Pakistana ustavljena že prej. Humanitarni programi ne bodo prizadeti, ustavljena pa bodo vsaka vojaška pomoč in izvozna posojila. Indija je doslej letno prejemala 300 milijonov dolarjev.
Rusija potrebuje finančno pomoč
19. 06. 1998 09.02
Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj prvič priznal, da njegova država za premostitev globoke finančne krize potrebuje mednarodno finančno pomoč. Za stabilizacijo finančnih trgov je potrebnih 10 do 15 milijard dolarjev, je dejal Anatolij Čubajs, ki je v vladi pristojen za odnose z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Obenem je Mednarodni denarni sklad v Washingtonu odločanje o naslednjem posojilu Rusiji v višini 670 milijonov dolarjev preložil na prihodnji teden.
Letni prihodek Oracle Corporation 7,1 milijarde dolarjev
19. 06. 1998 08.21
Oracle Corporation je objavila rezultate minulega poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. maja letos. Oraclova dva poslovna segmenta, podatkovne baze s pripadajočimi orodji in storitvami ter aplikacije sta v obdobju od maja 1997 do maja 1998 prinesla skupen letni prihodek v višini 7,1 milijarde dolarjev, kar pomeni 26-odstotno povečanje glede na prejšnje poslovno leto. Prodaja programske opreme in storitev za upravljanje s podatkovnimi bazami je v primerjavi z letom prej narasla za 17 odstotkov in je bila vredna 5,3 milijarde dolarjev, prodaja poslovnih aplikacij pa se je povečala za 58 odstotkov in dosegla 1,8 milijarde dolarjev prihodka. Tako je Oracle zadržal vodilni položaj v svetu na področju programske opreme in storitev za upravljanje podatkovnih baz in drugo mesto pri prodaji poslovnih aplikacij. Dobiček podjetja je v minulem poslovnem letu znašal 955 milijonov dolarjev oz. 96 centov na delnico (prejšnje poslovno leto je znašal 845 milijonov dolarjev oz. 84 centov na delnico). Oracle Corporation je vodilni dobavitelj programske opreme za upravljanje s podatki in druga največja neodvisna programske hiša na svetu. Podjetje z letnim prihodkom prek sedem milijard dolarjev, nudi podatkovne zbirke, razvojna orodja in aplikacije skupaj s storitvami svetovanja, tehnične podpore in izobraževanja v več kot 145 državah sveta.