UR
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
V Italiji rojeni osmerčki
18. 09. 2000 00.00
V porodnišnici v Milanu je 31-letna Sicilijanka včeraj rodila osmerčke. Eden od otrok je takoj po porodu zaradi nezrelih pljuč umrl, stanje ostalih pa je po prestani noči stabilno, je sporočila italijanska televizija. Zdravniki opozarjajo, da je stanje sedmih novorojenčkov še vedno resno in bodo izven nevarnosti šele čez šest do osem tednov.
Poškodovani jamar rešen
17. 09. 2000 00.00
Jamarji, reševalci Jamarske reševalne službe, so nocoj, nekaj pred pol osmo zvečer, prinesli poškodovanega jamarja Danila Ceja iz brezna Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru, helikopter pa ga je kljub mraku in slabim vremenskim razmeram nato uspešno odpeljal izpred jame v jeseniško bolnišnico. Reševanje jamarja, ki je v soboto okrog poldneva na globini okrog 130 metrov padel približno osem metrov globoko, je trajalo skoraj 32 ur.
Jerman odličen v Magny Coursu
17. 09. 2000 00.00
Slovenski motociklist Igor Jerman je skupaj s Francozoma Bertrandom Sebileaujem in Ludovicom Holonom, vsi trije so člani ekipe Kawasaki, osvojil drugo mesto na zadnji dirki motociklističnega svetovnega prvenstva vzdržljivostnih dirk v kategoriji superbike, 24-ur Magny Coursa. Slavila je posadka Yamahe, za katero sta dirkala Francoza Jean Deletang in Fabien Foret ter Avstralec Marc Willis.
V Scali stojišča nadomestili s sedeži
15. 09. 2000 00.00
V milanski operni hiši La Scala so stojišča nadomestili s sedeži, kar pa je izzvalo negodovanje ljubiteljev opere, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili z metanjem gledaliških listov z balkonov in protestiranjem pred zgradbo. Uprava La Scale je jeznim ljubiteljem operne umetnosti ponudila nadomestilo - 139 sedišč bo veljala cena, ki so jo pred tem računali za stojišča. Vrste protestnikov so pred prvo predstavo letošnje sezone, opero La Boheme, pred zgradbo protestirale s svečami. To je bila tudi prva predstava, potem ko je vodstvo opere sporočilo, da namerava zamenjati 160 - 200 stojišč z oštevilčenimi sedeži. Tiskovni predstavnik operne hiše Paolo Soraci je dejal, da sedeži v zadnji vrsti ne omogočajo dobre vidljivosti, vendar jih morajo zaradi italijanskih požarnih varnostnih predpisov vgraditi. Obiskovalci, ki ponavadi opere spremljajo s stojišč, veljajo za najbolj vnete operne oboževalce in najboljše kritike. Običajno so tudi po več ur čakali na karte za stojišča, ki so stale približno 10.000-20.000 lir (5-9 ameriških dolarjev). Najdražje karte za premierne predstave stanejo namreč tudi do 1500 ameriških dolarjev.
Podobnik o delu slovenskega parlamenta
14. 09. 2000 00.00
Predsednik DZ Janez Podobnik ni izključil možnosti, da po 15. septembru, ko bo državni zbor prenehal z delom, ne bo več parlamentarnega zasedanja. Predsednik DZ je dejal, da bi bil v primeru zahteve 23 poslancev po sklicu izredne seje v naslednjih tednih dolžan o tem predlogu razmisliti. Vendar sam takšnega predloga ne bo podprl. Glede možnosti, da bo DZ še v tem mandatu obravnaval interpelacijo o delu zunanjega ministra, je Podobnik v pogovoru za POP TV dejal, da vodje poslanskih skupin nad tem predlogom niso bili navdušeni.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Policijske akcije proti opoziciji
10. 09. 2000 00.00
Policija v Beogradu je včeraj znova vdrla v prostore opozicijskega gibanja Odpor, ki je kritičen do režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Sedem oseb v civilu je aktiviste Odpora, ki so bili takrat v prostorih, prisililo, da so se z obrazom obrnili k zidu. Po kratki raciji, med katero so bili nasprotniki režima deležni tudi nekaj udarcev, so policisti znova zapustili prostore. Pred petimi dnevi je policija vdrla v iste prostore Odpora in zasegla vse predvolilne materiale za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo 24. septembra. Policija naj bi včeraj v vasi Ub na vzhodu Srbije aretirala dva igralca, Gorico Popović in Nikolo Djurička, ki sodelujeta pri neodvisni kampanji, s katero želijo vzpodbuditi prebivalce k udeležbi na volitvah. Kmalu zatem so ju izpustili, a jima zasegli vse materiale. Popovičeva je za agencijo povedala, da jih z razlogi aretacije niso seznanili. V Valjevu in Užicah pa je policija prav tako nekaj ur v priporu zadržala 12 članov Odpora in nekega kandidata opozicije. Na osrednji prireditvi predsedniškega kandidata srbske opozicije Vojislava Koštunice sinoči v Čačku se je zbralo okoli 20.000 ljudi. To je doslej najbolj množično predvolilno zborovanje. Doslej se je na predvolilnih zborovanjih kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića in kandidata Srbskega gibanja prenove Vojislava Mihailovića v zadnjih desetih dneh zbralo le nekaj sto udeležencev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Blic, ima Koštunica več možnosti za zmago na jugoslovanskih predsedniških volitvah 24. septembra kot dosedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na podlagi ankete, ki so jo izvedli konec avgusta, bi za Koštunico glasovalo 45,1 odstotka anketirancev, za sedanjega predsednika Miloševića pa 38,3 odstotka anketirancev. Kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić bi prejel 10 odstotkov glasov, kandidat Srbskega gibanje prenove Vojislav Mihailović pa 6,6 odstotka.
Loch Ness na svetovnem spletu
08. 09. 2000 00.00
Na pošast iz Loch Nessa bodo 24 ur na dan, 365 dni na leto, odslej prežale podvodne videokamere. Prijatelji pošasti, ki so do sedaj sedeli ob obrežju jezera na Škotskem in čakali na pojav Nessie, se bodo lahko sedaj usedli za domači računalnik in na svetovnem spletu spremljali dogajanje na jezeru in pod njegovo gladino. Posnetke jezera lahko noč in dan spremljate na naslovu , in upate na čudež. Nek zakonski par iz Teksasa trdi, da je pošast na internetu zagledal 5. junija lani, od takrat pa je stran na spletu obiskalo več kot 800.000 ljudi.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Vrhunsko srečanje tisočletja
06. 09. 2000 00.00
V New Yorku se je začelo vrhunsko srečanje tisočletja, na katerem sodeluje 160 voditeljev držav, med njimi je tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Srečanje bo trajalo tri dni, na njem pa se je zbralo največ šefov držav doslej.
Satelit Sirius-2 v orbiti
06. 09. 2000 00.00
Ameriški telekomunikacijski satelit Sirius-2, imenovan tudi CD-radio-2, ki so ga za družbo Sirius na kozmodromu Bajkonur danes izstrelili s težko nosilno raketo proton-K in dodatno stopnjo DM, je ob 16.09 po moskovskem času dosegel eliptično orbito. Satelit obkroža Zemljo na višini od najmanj 6200 kilometrov do največ 47.102 kilometra in potrebuje za eno obkrožitev našega planeta 16 ur in 35 minut. Namenjen je namenjen za prenos televizijskih in radijskih programov, telekomunikacije med prenosnimi telefoni in med avtomobili. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 1. julija, tretjega in hkrati zadnjega pa nameravajo utiriti v oktobru.
Vedno več virusov
06. 09. 2000 00.00
Računalniški virusi postajajo vedno večji problem, pa tudi vedno večjih je. Podjetje MessageLabs, ki se ukvarja s protivirusno dejavnostjo, je sporočilo, da je v lanskem letu zaustavilo povprečno 2.000?! virusov na mesec, po katastrofi, ki jo je naredil virus I LOVE YOU pa se je ta številka povečala kar (!) za osemkrat.
Vojska vdrla na sedež opozicije
02. 09. 2000 00.00
Vojska v Mjanmaru (nekdanji Burmi) je danes vdrla v prostore opozicijske Nacionalne lige za demokracije, ki jo vodi Nobelova
Vprašljivost ugodne ponudbe America OnLine
01. 09. 2000 00.00
Močna konkurenca ameriških internet podjetij pripelje tudi do bizarnih ponudb potrošnikom. America OnLine svojim novim naročnikom ponuja prvih 700 ur brezplačno, drobni tisk pa govori, da 700 brezplačnih ur velja le prvi mesec. To pomeni, da bi ponudbo lahko polno izkoristili le, če bi bili prvi mesec dni skoraj 23 ur na dan na internetu.
Posvet o vinogradniško-vinskem turizmu
01. 09. 2000 00.00
V
Delo na črno
28. 08. 2000 00.00
V Italiji dela na črno več kot pet milijonov ljudi, od tega 300.000 mladoletnikov, je pokazala raziskava centra Eurispes, ki so jo izvedli na osnovi podatkov italijanskega Nacionalnega inštituta za statistiko.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Zasilni pristanki letal se kar vrstijo
26. 08. 2000 00.00
Letalo ameriške letalske družbe American Airlines s 172 potniki je moralo sinoči zasilno pristati v Kanadi. Letalo tipa boeing 767, ki je bilo na
Crossair v rdečih številkah
24. 08. 2000 00.00
Švicarski regionalni letalski prevoznik Crossair je v prvi polovici letos prvič v osmih letih posloval v rdečih številkah. Polletna izguba letalske družbe je znašala 6,1 milijona švicarskih frankov, poudarja vodstvo družbe, ki slabše poslovanje utemeljuje s povišanjem cen goriv in visokim tečajem dolarja.
Koga vleče Altavista za nos?
21. 08. 2000 00.00
Pred slabimi šestimi meseci je Altavista v Veliki Britaniji pričela oglaševati, da bo junija letos pričela ponujati neomejen dostop do interneta za letno naročnino in priključitveno takso skupaj v vrednosti 36 funtov. Za storitev se je prijavilo 500.000 kandidatov, junija pa je Altavista sporočila, da se bo cena storitve povišala na 60 funtov. Kljub dvigu cene je ostalo veliko število interesentov.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
Igor Majcen zmagal z rekordom proge
20. 08. 2000 00.00
Po bohinjski in blejski preizkušnji za svetovni pokal, so se maratonski plavalci srečali na Ohridu. Tokrat so se zbrali vsi, ki v tem športu kaj pomenijo, saj je nastopil tudi Španec David Meca Medina. Na 30 kilometrov dolgi progi na Ohridskem jezeru, pa je s časom 5 ur 19 minut in 49 sekund zamgo slavil slovenski plavalec Igor Majcen, za katerega je to druga letošnja tekma v svetovnem pokalu. Za nameček je za slabe pole ure izboljšal tudi dosedanji rekord proge.
Najbolje plačana Britanka
20. 08. 2000 00.00
JK Rowling, 35-letna avtorica knjig o Harryju Potterju je po seznamu, ki ga je danes objavil britanski nedeljski časnik Mail on Sunday, najbolje plačana ženska v Veliki Britaniji. Po podatkih tabloida je pisateljica lani zaslužila 20,5 milijonov funtov oziroma 6,97 milijarde tolarjev. Še pred štirimi leti je današnja multimilijonarka kot mati samohranilka v Edinburghu živela od socialne podpore.
Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00
McCain operiran
20. 08. 2000 00.00
Ameriški senator John McCain, ki se je potegoval za nominacijo republikanske stranke za predsedniške volitve, je bil včeraj na kliniki Mayo operiran zaradi melanoma. Pred operacijo so zdravniki ugotovili, da se melanom, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka, še ni razširil po McCainovem telesu. Senatorjeva tiskovna prestavnica Nancy Ives je sporočila, da je operacija trajala pet ur in da se McCain dobro počuti. McCain je imel podobno operacijo že leta 1993.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Rekordni kilovati iz NEK
18. 08. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v juliju ves čas obratovala s polno močjo in hkrati dosegla 95,34-odstotno izkoriščenost. Prvič po letošnjem remontu in celoviti posodobitvi je bila našemu elektroenergetskemu sistemu na voljo vseh 31 dni, v tem času pa je proizvedla dobrih 475 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je sploh največ doslej, rekordno proizvodnjo pa poleg posodobitve elektrarne pogojuje predvsem vgradnja obeh novih uparjalnikov. Zaradi njiju se je namreč zmogljivost elektrarne povečala za 40 MW in zdaj znaša 700 MW, tako da je nuklearka postala največji proizvajalec električne energije v državi.