Udar
Afriška unija po vzoru EU
10. 07. 2001 00.00
Nekdanji zunanji minister Slonokoščene obale Amara Essy je bil danes v Lusaki izvoljen za zadnjega predsednika Organizacije afriške enotnosti (OAU). Organizacija se bo namreč v naslednjem letu preoblikovala v Afriško unijo po vzoru Evropske unije in podobnih regionalnih organizacij v Aziji in obeh Amerikah.
Zamenjava predsednika Pakistana
20. 06. 2001 00.00
Vodja vojaškega režima v Pakistanu, general Pervez Mušaraf, je danes v Islamabadu pred predsednikom vrhovnega sodišča prisegel kot novi predsednik države. Mušaraf, ki bo sicer obdržal tudi vodenje pakistanske izvršne oblasti, je nasledil dosedanjega predsednika Mohameda Rafika Tararja.
Odpravljanje posledic toče
31. 05. 2001 00.00
Močan naliv v popoldanskih urah je znova povzročil precej škode. Vse enote ljubljanskih gasilcev so posredovale pri odpravljanju posledic poplavljenih stanovanj, kleti in predvsem cestnih podvozov. Zalilo je podvoze na Celovški Drenikovi in Vilharjevi cesti.
Volitve na Cipru potekajo mirno
27. 05. 2001 00.00
Okoli 460.000 grških prebivalcev sredozemskega otoka Ciper na današnjih parlamentarnih volitvah izbira 56 poslancev v 80-sedežnem parlament. Kot je poročala ciprska tiskovna agencija CyNA, se za poslanska mesta poteguje osem strank. Po poročanju ciprske tiskovne agencija CNA volitve potekajo mirno in brez izgredov. Do 13. ure po lokalnem času je volilo približno 55 odstotkov volilnih upravičencev. Po pričakovanjih ciprskega notranjega ministra Kristodulosa Kristoduluja naj bi se do izteka volitev udeležilo 93 odstotkov od dobrih 467.000 volilnih upravičencev. Udeležba volitev je na Cipru sicer obvezna. Z zunanjepolitičnega vidika volitve nimajo večjega pomena, saj je ureditev Cipra predsedniška. Predsednika ljudstvo izbira na neposrednih volitvah, predsednik pa tudi sestavi vlado. Parlament pa ima zakonodajno vlogo. Mandat sedanjemu predsedniku Glafkosu Kleridesu se konča leta 2003.
Ukinitev izrednega stanja na Filipinih
06. 05. 2001 00.00
Filipinska predsednica Gloria Macapagal Arroyo je ukinila izredno stanje v državi, ki ga je uvedla v torek, da bi preprečila državni udar in prevzem oblasti. Tiskovni predstavnik filipinske predsednice Rigoberto Tiglkao je dejal, da ukinitev izrednega stanja, ki prične veljati opolnoči po lokalnem času, pomeni, da oblast ni več ogrožena.
Protesti v podporo Estradi
30. 04. 2001 00.00
Filipinska predsednica Gloria Arroyo je danes zatrdila, da so skušali privrženci nekdanjega predsednika države Estrade, ki je zaprt zaradi korupcije, v nedeljo zvečer izvesti državni udar, vendar jim to ni uspelo, ker niso imeli podpore vojske. Privrženci Estrade so sicer danes odpovedali načrtovani pohod k predsedniški palači v Manili, vendar proteste nadaljujejo v neki pomembni poslovni četrti prestolnice. Vladne sile so kljub umirjanju razmer v stanju najvišje pripravljenosti.
Državni udar v Burundiju spodletel
18. 04. 2001 00.00
Poskus strmoglavljenja burundijskega predsednika Pierrra Buyoye danes ni uspel, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil visoki vojaški predstavnik Burundija. Burundijski državni radio je sprva poročal, da je bil državni udar uspešen in da so uporniki odstavili predsednika, ki "ubija lasten narod". Medtem se je izkazalo, da je skupini okoli 30 nižjih časnikov uspelo zasesti le zgradbo državnega radia, ki je zato prenehal z oddajanjem. Burundijska vojska je proti večeru že obkolila zgradbo radia in se pogaja z upornimi vojaki, naj se predajo, vendar razplet dogodkov za zdaj še ni jasen. Medtem je tudi State Department sporočil, da prevratnikom očitno ni uspelo izvesti državnega udara.
Vročina pokončala prebivalce
16. 04. 2001 00.00
Ob izbruhu Vezuva leta 79 našega štetja je zaradi nenadne vročine umrlo veliko ljudi. Prebivalci pod vulkanom se niso zadušili zaradi pepela, kot so domnevali, ampak so doživeli vročinski udar.
Živković o aretaciji Miloševića
06. 04. 2001 00.00
Po besedah Živkovića bo Milošević slej ali prej končal v Haagu, saj se je Jugoslavija zavezala, da bo sodelovala s haaškim sodiščem. Predaja je samo še vprašanje časa in sprejetja zakona, ki bo to omogočal.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Mesić se ni srečal z Norcem
14. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac se danes ni sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Mesić je sinoči namreč napovedal, da se bo danes srečal z Norcem, ki je na begu, potem ko ga je županijsko sodišče v Reki minuli teden osumilo uboja srbskih civilistov v Gospiču leta 1991. Predstavniki Mesićevega urada novinarjem danes niso mogli potrditi, kdaj bo prišlo do srečanja Mesića z Norcem. Novinarje, ki so v predsednikovem uradu ves dan čakali na generala Norca, pa so prosili, naj zapustijo prostor.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
Nastop Dinkića s kitaro
09. 12. 2000 00.00
Osrednja zanimivost tretjega večera Koncerta tisočletja v Novem Sadu bo nastop skupine Monetarni udar na čelu z novim guvernerjem centralne jugoslovanske banke (NBJ) Mladjanom Dinkićem. Mladjan Dinkić (pevec in solo kitara) in njegova skupina sta nastopila na novosadskem koncertu že lani, letos pa se bodo predstavile praktično vse znane jugoslovanske glasbene skupine.
Prenovljeni brskalnik Netscape
18. 11. 2000 00.00
Po treh letih manjših izboljšav je nekdanji vodilni na področju brskalnikov, podjetje Netscape Communications, v tem tednu izdalo najnovejšo verzijo brskalnika Netscape 6.0. Netscape 6.0 ima novo grafično podobo, ki jo je mogoče prilagoditi uporabniku, svojo lastno verzijo AOL sporočilne službe in program, ki se imenuje Gecko, ki hitro prikaže tekst in grafiko. Pri Netscape so se odločili prekiniti z imenom "Communicator" in preskočili verzijo 5.0, ker naj bi količina sprememb to upravičevala. Novi brskalnik je na voljo na Netscapeovih straneh. To je prvi Netscapeov večji udar, odkar je podjetje leta 1999 postalo del America Online. Z brskalnikom Netscape 6.0 skuša podjetje znova osvojiti del izgubljenega tržišča. Danes 86 odstotkov tržišča obvladuje Microsoftov Internet Explorer, le 12,5 odstotka pa Netscapeov brskalnik, ki je imel nekdaj večinski delež. Netscape 6.0 je po funkcionalnosti precej podoben Internet Explorerju 5.5, vendar gre pri navezovanju na usluge spletne strani NETSCAPE.com še korak dlje, kot so šli pri Microsoftu s povezavo z MSN.com. Zadnja verzija je rezultat napora tisočev razvijalcev, ki so dobili v roke izvorno kodo programa.
Ali Milošević pripravlja državni udar?
22. 10. 2000 00.00
Član vodstva Srbskega gibanja prenove (SPO) Bogoljub Pejčić je posvaril pred državnim udarom, ki naj bi ga izvedle policijske sile, zveste nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Pejčić je dejal, da v Srbiji nič ne bo normalno, dokler ne bosta odstavljena vodja državne varnostne službe Rade Marković in načelnik policije v Beogradu Branko 195144urić.
Iz srbske vlade izstopili ministri SRS
20. 10. 2000 00.00
Iz srbske vlade so izstopili vsi ministri Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislava Šešlja, ki velja za zaveznika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. V Srbiji se je 5. novembra zgodil državni udar, je v Beogradu sporočilo vodstvo SRS. Trinajst ministrov in dva podpredsednika vlade na noben način ne želijo sodelovati v tem nasilnem prevratu, je še sporočila SRS.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Vojaškega spopada ne bo
12. 08. 2000 00.00
Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković je včeraj v pogovoru za črnogorski Radio Montena kot "največjo neumnost" označil namige o možnosti vojaškega spopada med dvema republikama in obenem zatrdil, da vojska ne bo poskušala izvesti vojaški udar v Črni gori. Izpostavil pa je, da jugoslovanska vojska ne bo dopustila "vtihotapljenja teroristov in tujih plačancev na ozemlje ZRJ, katerih namen je izzvati spopade med vojsko in črnogorsko policijo ter razbiti skupno državo". Generalpolkovnik Pavković je poudaril, da mejne službe jugoslovanske vojske na območju Črne gore varujejo celovitost zvezne države in nadzorujejo uradne mejne prehode.
Črna gora bo bojkotirala volitve
03. 08. 2000 10.12
Včeraj so se v Podgorici črnogorski predsednik Đukanović in voditelji več strank srbske opozicije pogovarjali o možnostih za skupen nastop na jugoslovanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah 24. septembra. Dogovora niso dosegli, medtem pa v Srbiji že poteka močna predvolilna kampanja vladajočih strank.
Konec krize na Fidžiju?
29. 07. 2000 13.43
Vodjo fidžijskih upornikov Georga Speighta, ki je maja skušal izvesti državni udar, in 300 njegovih privržencev so premestili v zapore na dveh malih otokih kakih deset kilometrov vzhodno od fidžijske prestolnice Suva. Speightu, ki so ga aretirali v sredo, zaradi obtožb veleizdaje in ogrožanja življenja predsednika države Josefa Iloilo grozi smrtna kazen, vojaški viri pa so napovedali tudi strožje ukrepe in napad na upornike, ki še vedno zadržujejo nekaj talcev v svojih oporiščih severno od Suve.
Drugi vročinski udar v južni Evropi
28. 07. 2000 19.48
Južno Evropo je ta teden prizadel drugi vročinski val ta mesec. V Bolgariji, kjer beležijo temperature do 40 stopinj Celzija v senci, je v požaru, ki se je sprožil zaradi vročine, v svoji prikolici umrl 63-letni moški, je danes poročala bolgarska tiskovna agencija BTA. Bolgarski gasilci pa se trenutno borijo s 70 požari. Na Hrvaškem je ta teden zaradi vročine umrlo več kot 20 ljudi, med njimi predvsem starejši s srčnimi težavami. V Turčiji pa se prebivalstvo poleg vročine bori tudi z onesnaženostjo zraka, ponoči onesnaženost namreč naraste do 80 odstotkov.
Referendum na Slonokoščeni obali
25. 07. 2000 20.27
Po danes objavljenih uradnih podatkih se je na Slonokoščeni obali 86,53 odstotka volivcev ob 56-odstotni volilni udeležbi jasno opredelilo za potrditev ustavnega referenduma, v skladu s katerim naj bi sedem mesecev po vojaškem državnem udaru v državi znova zavladala demokracija in civilna oblast, je sporočil notranji minister, polkovnik Grena Mouassi. Ustavni referendum sicer predvideva vzpostavitev predsedniškega režima, tistim, ki so 24. decembra lani izvedli državni udar, pa naj bi zagotovil imuniteto.
Molitev ob obletnici zasedbe Cipra
21. 07. 2000 08.05
Ciprski Grki so včeraj 26. obletnico turškega posredovanja na otoku obeležili s posebnimi molitvami, medtem ko so se je na severnem delu otoka pod turško zasedbo spomnili z vojaško parado.
Vojska ZRJ bo preprečila vojno
18. 07. 2000 20.23
Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.
Avstralija zaostrila odnose s Fidžijem
18. 07. 2000 16.10
Avstralija se je po današnjem imenovanju nove fidžijske vlade, v kateri ni niti enega predstavnika indijskega rodu, odločila, da prekine vse dogovore o gospodarski pomoči, ki jih je podpisala s prejšnjo fidžijsko vlado, je sporočil avstralski zunanji minister Alexander Downer. Kot je dejal, bo avstralska vlada uvedla delne trgovinske sankcije, ne bo pa prekinila humanitarnih programov pomoči tej otoški državi. Sicer se je za uvedbo sankcij proti Fidžiju odločila tudi Nova Zelandija.
Fidžijski uporniki predali orožje
14. 07. 2000 14.20
Fidžijski uporniki, ki so pod vodstvom Georga Speighta izvedli državni udar in od 19. maja kot talce v poslopju parlamenta zadrževali 17 članov vlade in premiera Mahendro Chaudryja, so potem, ko je včeraj veliki svet poglavarjev za novega predsednika otoka imenoval njihovega privrženca Ratuja Josefo Iloila, danes na slovesnosti v parlamentu predali orožje vojski. Uporniki naj bi vojski predali več kot 74 kosov orožja.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Državni udar se spreminja v vojno
07. 06. 2000 10.45
Tudi dva dni po državnem udaru na Salomonovih otokih se spopadi med sprtimi milicami nadaljujejo. Avstralski mediji so davi poročali, da so med drugim uporniki na otoku Guadalcanal z nekega patruljnega čolna z granatami obstreljevali neko šolo, priče pa poročajo o smrti 50 do 100 pripadnikov milice.