Umetnost
Etno večer in božična legenda
20. 12. 1999 18.03
V zimskem delu ciklusa Barjanski večeri umetnosti bo drevi ob 20. uri v cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi na Ljubljanskem barju etno večer in božična legenda. Nastopili bosta pevka Bogdana Herman in igralka Nadja Vidmar. Večere organizira zavod za propagando umetnosti in izobraževanja Ianus iz Ljubljane.
Umetnine likovne akademije tudi za javnost
15. 12. 1999 18.28
Akademija za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani je danes, pet desetletij po prvi pobudi za njen nastanek, odprla za javnost svojo zbirko likovnih del, poimenovano Ustvarjalci XX. stoletja. V celoti šteje 21 del najimenitnejših slovenskih upodabljajočih umetnikov, 21 del prav tako uveljavljenih avtorjev, ki sodijo med nekdanje ali sedanje profesorje na ALU, grafična zbirka pa zajema 20 listov, med njimi največ pripadnikov t.i. ljubljanske grafične šole.
Podelili avstrijsko nagrado za literaturo
13. 12. 1999 16.58
Madžarski pisatelj Peter Estarhazy je dobil avstrijsko nagrado za evropsko literaturo leta 1999, ki je pospremljena z denarno nagrado v višini 300.000 avstrijskih šilingov. Avstrijski državni sekretar za umetnost Peter Wittmann je ob podelitvi Estarhazyja označil za madžarsko kultno osebnost svoje generacije, njegova dela, ki so prevedena v 15 tujih jezikov, pa kot ''blag upor proti vsem ureditvam''.
Dela z mednarodne likovne delavnice v Sežani
09. 12. 1999 21.21
V Kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani so nocoj odprli razstavo del, nastalih na mednarodni likovni delavnici Slovenija, odprta za umetnost 1999.
Predstavitev knjižnih novosti
09. 12. 1999 19.05
Založba Znanstveno in publicistično središče je predstavila pet knjižnih novosti z družboslovnega in humanističnega področja avtorjev: delo Brede Kroflič z naslovom <I>Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka</I>, v katerem se avtorica osredotoča na pouk v osnovni šoli, knjiga Polone Selič <I>Psihološke bolezni našega časa </I>obsega psihološke raziskave in razlage psihosomatskih obolenj, Zdenka Šadl v knjigi <I>Usoda čustev v zahodni civilizaciji</I>, ki je uvod v sociologijo čustev, in delo Aleša Debeljaka <I>Na ruševinah modernosti - institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike</I>, v katerem prikaže razvoj institucije umetnosti in njenih oblik v zahodni civilizaciji ter razgrne pogled na umetnost ob prelomu tisočletja. Knjiga M.T. Clanchya Abelard <I>Človek v srednjem veku</I>, ki jo je v slovenščino prevedel Jure Potokar, je biografija o Abelardu, predstavniku zgodnje sholastike, ki je živel v prvi polovici 12. stoletja in velja za očeta moderne teologije.
Nova slovenska video umetnost v Benetkah
06. 12. 1999 17.33
Na beneški univerzi za arhitekturo bo od 6. do 8. decembra med 18. in 20. uro na ogled prireditev z naslovom Nova slovenska video umetnost. Od 27. do 31. decembra pa bodo video projekcije na trgu sv. Margarete v Benetkah. Izbor del je opravila Aurora Fonda, podprlo pa jo je tudi slovensko ministrstvo za kulturo.
Slike in instalacija Mojce Osojnik
02. 12. 1999 19.52
V koprski galeriji Loža bodo v soboto, 4. decembra, ob 19. uri odprli razstavo slik in instalacijo Mojce Osolnik, leta 1970 rojene slikarke, ki je pred petimi leti diplomirala iz slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je opravila tudi slikarsko specialko, v študijskem letu 1997/98 pa študirala še v Los Angelesu.
Gradec bo kulturna prestolnica Evrope leta 2003
29. 11. 1999 16.53
Prestolnica avstrijske Štajerske se s polnim zamahom pripravlja za leto 2003, ko bo 12 mesecev kulturna prestolnica Evrope. Vodja projekta Wolfgang Lorenz je pred dnevi predstavil prvo publikacijo, v kateri je osnutek programa za kakih 100 prireditev. V ospredju naj bi bila predvsem likovna umetnost, gledališče, glasba, novi mediji in literatura. Kot tematske sklope so že izbrali razpoloženje mest, otroci in mladina, univerze in višje šole ter religijo. Po besedah Wolfganga Lorenza Gradec ne bo zgolj evropska prestolnica umetnosti, marveč prestolnica kulture in različnih civilizacij.
Nagrada Piranesi za stavbo GZS v Ljubljani
28. 11. 1999 18.27
Desetčlanska mednarodna žirija je sinoči v okviru Piranskih dnevov arhitekture med 28 razstavljenimi projekti izbrala dobitnike treh priznanj in nagrade Piranesi. Nagrado Piranesi so prejeli arhitekti Sadar & Vuga za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani.
Razstava ob obletnici smrti slikarja Šubica
19. 11. 1999 18.53
Ob deseti obletnici smrti slikarja Iveta Šubica bodo drevi v štirih škofjeloških razstaviščih odprli razstavo Spomini, sanje - Ive Šubic, ki bo predstavila umetnikov opus med letoma 1937 in 1989. Razstava je nastala na pobudo umetnikove družine, Združenja umetnikov Škofja Loka in ob sodelovanju številnih sodelavcev, njena kustosinja pa je Nadja Zgonik iz ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Igralska umetnost Mihaila Čehova
10. 11. 1999 20.47
V zbirki Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla knjiga z naslovom Igralska umetnost Mihaila Čehova. Prevod je delo Vanje Slapar Ljubutin v sodelovanju z Viktorjem Ljubutinom. Novost, namenjena predvsem gledališkim umetnikom, prinaša znano tehniko za igralce, metodo Stanislavski, ki pa je bila pri nas že nekaj let v zatonu. Poleg avtorjeve leta 1946 prvič izdane ter 95 popravljene in dopoljnjene knjige Igralska tahnika, ki je v celoti prevedena, sta prevajalca sestavila še izbor njegovih člankov, intervjujev in pisem. Novost je tako nekakšen učbenik za gledališke igralce in režiserje, obogaten z ilustracijami posameznih vaj.
Nova medijska umetnost in teorija z Vzhoda
05. 11. 1999 18.23
V okviru projekta Nova medijska umetnost in teorija z Vzhoda: Tokio-Ljubljana 2000, ki je v Moderni galeriji, sta galerija ŠKUC in klub Študentskega kulturnega centra pripravili predavanji in srečanji z dvema zanimivima gostoma in filmskima strokovnjakoma.
Kitajski konceptualni umetnik razstavlja na Dunaju
05. 11. 1999 15.47
Z večdelnimi instalacijami z naslovom Jaz sem hrošč Y2K je kitajski konceptualni umetnik Cai Gou-Quiang na dunajskem likovnem razstavišču uprizoril računalniški problem, ki bo nastal na prehodu v novo tisočletje.
Marin Berovič v galeriji Kompas
04. 11. 1999 18.48
V Galeriji Kompas bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo del slikarja Marina Beroviča. Avtor, ki je magistriral na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in doktoriral iz kemije, bo predstavil ciklus Znamenja na nebu. Dogodek bo popestrila predstavitev vrhunskih slovenskih vinarjev, Mirana Valdhuberja in Joška Renčela. Za glasbeni program pa bosta poskrbela Klarisa M. Jovanovič in Vano Pilon.
Razstava nove medijske ustvarjalnosti z Japonske
02. 11. 1999 18.26
Nocoj bodo v Moderni galeriji odprli vrata razstave in simpozija Nova medijska umetnost in teorija z vzhoda: Tokio - Ljubljana@ 2000, ki ga je zasnovala gostujoča kustosinja Marina Gržinić.
Predavanji o filmu in filozofiji
01. 11. 1999 11.18
V okviru projekta Nova medijska umetnost in teorija z Vzhoda: Tokio-Ljubljana 2000, ki se pripravlja v Moderni galeriji, bosta galerija in klub Študentskega kulturnega centra pripravili predavanji in srečanji z dvema zanimivima gostoma in filmskima strokovnjakoma: svetovno znana filmska režiserka Trinh T. Minh-ha bo 4. novembra predavala o filmski teoriji in svoji lastni filmski produkciji, raziskovalec sociologije plemen in profesor z Univerze Wako v Tokiu Toši Ueno pa bo isti večer v Škucu predaval o japonski animaciji, filmu in filozofiji.
Mariborska retrospektiva medmrežne umetnosti
30. 10. 1999 10.16
Danes ob 20.uri, bo v prostoru za umetnost KiBela otvoritev retrospektivne razstave medmrežne umetnosti Virtualne baze Intima in njenega kreatorja Igorja Štromajerja z naslovom 504.MB intimne umetnosti. Ob otvoritvi bo potekala slovenska predstavitev zadnjega medmrežnega projekta z naslovom <A HREF=http://kid.kibla.org/~intima/gsmart/ target=_blank> >>gsm.art<<</A>, ki je bil oktobra letos prvič predstavljen na mednarodnem festivalu sodobne elektronske umetnosti ''Computer Space 99'' v Sofiji.
Savo Sovre v Galeriji Instituta Jožef Stefan
25. 10. 1999 13.57
V prenovljueni Galeriji Instituta Jožef Stefan je do 12. novembra na ogled razstava del akademskega slikarja Sava Sovreta. Institut sicer letos praznuje 50-letnico ustanovitve, ta jubilej pa so izkoristili tudi za povečanje in prenovitev avle, kjer so potekale razstave in prireditve.
Osma številka revije Mladika
21. 10. 1999 07.44
V Trstu je pred kratkim izšla letošnja osma številka revije Mladika, katere naslovna stran je posvečena nedavno umrlemu pesniku Vinku Beličiču, ki se ga uredniki na notranjih straneh spominjajo tudi z objavo govora, ki ga je imel predsednik Društva slovenskih izobražencev (DSI) Sergij Pahor na Beličičevem pogrebu, ki je bil 4. oktobra. Krajši uvodnik ob priložnosti beatifikacije Antona Martina Slomška ima naslov Razvodje in je posvečen ravno razvodju, ločevanju med ''tistimi, ki slovenstvo čutimo kot posebno vrednoto, ki nas povezuje v eno veliko družino, in tistimi, ki jim slovenstvo ne pomeni nič več kot jezik - sredstvo za razumevanje in sporazumevanje''. Skupaj z Mladiko je tudi tokrat izšla njena mladinska priloga Rast. V uvodniku z naslovom Umetnost in narodova bit Martina Slavec piše o pomenu, ki ga je besedna umetnost, zlasti poezija imela pri ohranjanju slovenskega naroda.
Poljski animator Daniel Szczechura v Animateki
19. 10. 1999 18.10
V okviru novega projekta, poimenovanega Animateka, se bo v ljubljanski kinotečni dvorani drevi kot prvi predstavil eden izmed prvakov moderne poljske animacije Daniel Szczechura. Animateko so skupaj pripravili Slovenska kinoteka, Stripburger - Forum Ljubljana, sekcija animatorjev ASIFA - Slovenija pri Društvu slovenskih filmskih delavcev in ljubljanska Akademija za likovno umetnost. Praktični del projekta bo v filmskem programu, teoretični del pa bo potekal prek izdaje publikacij, predavanj in okroglih miz.
Razstava slikarja Živka Marušiča
15. 10. 1999 18.30
Drevi bodo v gradu Podsreda kot zadnjo v letošnji umetniški sezoni odprli razstavo del akademskega slikarja Živka Marušiča. Slikar, ki ga prireditelji iz Kozjanskega parka predstavljajo kot trenutno enega najvidnejših slovenskih umetnikov, bo postavil na ogled petnajst olj velikega formata, ki jih je izbral iz svojih dveh ciklov, nastalih v letih 1996 in 1997. Med njimi sta tudi dva avtoportreta.
Srečanje Evropske mreže kulturnih centrov
15. 10. 1999 12.58
V Ljubljani so se na letnem srečanju zbrali predstavniki kulturnih centrov iz trinajstih evropskih držav, vključenih v Evropsko mrežo kulturnih centrov (ENCC). Ob začetku delovnega programa jih je danes kot gostitelj pozdravil direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Pohvalil se je z uspehi hiše, ki bo prihodnje leto praznovala dvajsetletnico obstoja, za letošnje programe in delovanje pa ima izoblikovan proračun v višini približno 1,8 milijarde tolarjev.
MK odprla knjigarno
11. 10. 1999 18.05
Družba Mladinska knjiga Trgovina je v Konzorciju odprla največjo slovensko knjigarno in prenovljeno papirnico. Na približno 900 kvadratnih metrih površin prenovljene in povečane knjigarne v sedmih oddelkih odslej ponujajo približno 50.000 naslovov, še posebej močni so oddelki za priročnike in leksikografijo, umetnost in družboslovje, razširjen je tudi otroški oddelek s poudarjeno ponudbo slovenskih založb. Razmerje med ponudbo domače in tuje literature bo uravnoteženo, je povedal pomočnik poslovodje knjigarne Boštjan Leiler, podatki o prodaji pa kažejo, da obiskovalci pokupijo nekaj več oz. šest desetin tuje literature.
''Feministična umetnost'' v Mariboru in Kopru
07. 10. 1999 18.43
V mariborskem Rotovžu bodo nocoj odprli razstavo videoinstalacij ljubljanske slikarke Zvonke Simčič in aktivistke feministično-lezbične skupine Kasandra iz Ljubljane Dragane Rajkovič. Isti avtorici bosta najnovejša dela iz interdisciplinarnega projekta ''Pre-Rez Laboratorij'', ki se ukvarja z detabuizacijo ženskih tem, od sobote, 9. oktobra, naprej razstavljali tudi v koprski galeriji Loža Obalnih galerij Piran.
Izšel je Microsoft Picture It! 2000
29. 09. 1999 12.18
Microsoft je predstavil najnovejšo različico svojega nagrajenega izdelka za urejanje fotografij Picture It!(R) 2000. Microsoft(R) Picture It! 2000 je namenjen tistim, ki želijo vnašati svoje fotografije v PC, jih urejati in izboljševati ter jih deliti s prijatelji in družino. Nova različica programa še izdatneje podpira uporabo spleta, saj vsebuje nova orodja za izdelavo spletnih strani, spletnih diapredstavitev in spletnih fotoalbumov.
Krst likovnega razstavišča
28. 09. 1999 14.44
Na ljubljanskem Magistratu bodo drevi ob 19. uri krstili novo likovno razstavišče. Prvi bo v osrednjem atriju na Mestnem trgu 1 razstavljal 35-letni domači slikar Janez Kardelj. Na slovesnosti bosta govorila Metka Rosbaud z oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri mestni občini Ljubljana ter pisatelj in kritik Jože Hudeček.
Berlin - umetnost v devetdesetih
21. 09. 1999 19.56
V Galeriji Škuc bo jutri ob 20. uri predavanje Christopha Tannerta, ki bo predaval o umetnosti v dinamično spreminjajočem se velemestu Berlin. Kot vpliven kustos in kritik, ki živi in dela v Berlinu, bo podal ''notranji'' vpogled na berlinsko umetniško prizorišče v devetdesetih.
Zvok in slika, kot se slika
16. 09. 1999 16.06
V znak štajersko-koroškega prijateljstva bo v <A HREF=http://www.kibla.org target=_blank> Multimedijskem centru KIBLA</A>, Kneza Koclja 9, Narodni dom Maribor, in sicer v prostoru za umetnost, v KiBeli samostojna razstava Saša Vrabiča, ki nosi naslov Zvok in sika, kot se slika. Otvoritev razstave bo v soboto, 18. 9. 1999 ob 20. uri.
Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
16. 09. 1999 13.27
V Narodni galeriji v Ljubljani bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes ob 18. uri kot uvod v novo razstavno sezono odprl reprezentativno razstavo Zakladi slovenskih cerkva - zlatarska umetnost in obrt. O razstavi bo spregovorila njena avtorica Marjetica Simoniti, slavnostni nagovor pa bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Razstava s 194 eksponati bo na ogled do 19. decembra. Z deli zlatarjev in pasarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja ter mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč je Narodna galerija postavila na ogled izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30. let 20. stoletja.
Nova sezona v Cankarjevem domu
15. 09. 1999 21.17
Največja slovenska kulturna in kongresna hiša Cankarjev dom (CD) - v minuli sezoni so pripravili skoraj 1200 prireditev s skupno več kot 2100 umetniškimi in drugimi dogodki, ki si jih je ogledalo približno 430.000 ljudi - začenja novo sezono s kadrovskimi popolnitvami v programskem vodstvu in z ambicioznimi načrti na vseh področjih. Čeprav delež podpore države kulturno-umetniškim programom CD v grobem ostaja približno enak, pa generalni direktor Mitja Rotovnik tega ne razume kot manjka, ampak kot izziv in pobudo za njihovo aktivno, ''celo agresivno vlogo'' pri trženju kulture; Rotovnik je prepričan - to dokazujejo tudi njihove večletne izkušnje - da je med sponzorji v Sloveniji dovolj posluha za vrhunsko kakovostno, za sodobno in tudi za eksperimentalno umetnost.