Umrl

V neurju v Španiji štirje mrtvi

29. 11. 2000 00.00

V neurju, ki je prizadelo severozahodno Španijo, so umrli štirje ljudje. Močan veter je na območju Galicije dosegal hitrost tudi do 120 kilometrov na uro. Po poročanju španskih medijev je nekega moškega v avtu pokopalo izruvano drevo, v bližini neke šole je gradbeni žerjav padel na devetletno deklico in na delavca ter ju ubil, od udarca odlomljene veje pa je umrl tudi nek 66-letni moški.

Umrl britanski romanopisec Malcolm Bradbury

29. 11. 2000 00.00

V 68. letu starosti je umrl britanski romanopisec sir Malcolm Bradbury, ki je med drugim napisal romana Eating People is Wrong in The History Man. Bradbury je utemeljil šolo kreativnega pisanja na univerzi East Anglia, iz katere so prišli številni znani romanopisci, med njimi tudi Kazu Išigura in Ian McEwan, dobitnika ugledne britanske literarne nagrade Booker. Britanski dnevnik Times je tečaj kreativnega pisanja, ki na univerzi v Norwichu na jugovzhodu države deluje od leta 1970, opisal kot ustanovo, ki je vzgojila številna velika imena sodobnega britanskega pisanja. Bradbury je bil profesor ameriških študij na univerzi, delal pa je tudi kot televizijski scenarist in literarni kritik. Njegov šesti, zadnji roman To The Hermitage je bil objavljen pred sedmimi meseci.

Nova žrtev dvomesečnih spopadov

26. 11. 2000 00.00

Na Bližnjem vzhodu je tudi ta konec tedna minil v znamenju hudih spopadov. Izraelska vojska je silovito obstreljevala območje Gaze, več deset Palestincev je huje ranjenih, eden pa je umrl. Izrael je napadel tudi oporišča arabskih skrajnežev v južnem Libanonu, kjer je bil ubit izraelski vojak. Na obeh straneh so v množičnih shodih pokopali zadnje žrtve nasilja. V zdaj že dva meseca trajajočih spopadih je umrlo že 270 ljudi, večinoma Palestincev.

Na Bledu odkrili spominsko obeležje

25. 11. 2000 00.00

V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.

Barak ima proste roke

24. 11. 2000 00.00

Izraelski kabinet za varnost pa je včeraj zvečer dal zeleno luč premieru Ehudu Baraku, da lahko sprejema odločitve o vojaških operacijah brez predhodnega soglasja vlade. Barak, ki opravlja tudi funkcijo obrambnega ministra, bo lahko tako odločal tudi o morebitnem odgovoru na palestinske napade.

Predsednik Clinton spet pomilostil purana

23. 11. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.

Nove žrtve nemirov na Bližnjem vzhodu

19. 11. 2000 00.00

V nemirih na palestinskih območjih v Gazi sta danes umrla dva Palestinca. Po palestinskih navedbah so izraelski vojaki na mejni kontrolni točki Karni na območju Gaze davi ustrelili 14-letnega protestnika, zdravniki iz bolnišnice v Gazi pa so sporočili, da je umrl policist, ki je zaradi vdihovanja solzivca doživel infarkt.

Poklon Titu Puenteju

18. 11. 2000 00.00

Kraljica salse Celia Cruz se je nedavno na koncertu v Carnegie Hallu v New Yorku na zelo ganljiv način poklonila spominu na "kralja timpana" Tita Puenteja. Cruzova, oblečena v belo od glave do pet, se je na začetku koncerta spomnila pokojnega mojstra salse Puenteja z besedami: "Nocoj bi morala nastopiti skupaj s Titom."

Caine postal Sir Michael

16. 11. 2000 00.00

Britanska kraljica Elizabeta II. je v plemiški stan povzdignila britanskega filmskega igralca in dvakratnega dobitnika oskarja Michaela Caina. Igralec je na kolenih pred kraljico pod svojim pravim imenom Maurice Joseph Mickelwhite postal vitez.

Nasilje danes terjalo šest življenj

13. 11. 2000 00.00

Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.

Tutankamonova DNK pod drobnogledom

13. 11. 2000 00.00

Japonski arheologi bodo pomagali svojim egiptovskim kolegom pri preučevanju DNK znamenitega faraona Tutankamona, da bi potrdili potomstvo starodavne dinastije. Strokovnjaki naj bi delo začeli decembra. Prvič v zadnjih 30. letih naj bi arheologi odprli faraonovo grobnico ter z balzamiranega trupla vzeli vzorce las in kosti. Tutankamon, faraon iz 18. dinastije, se je povzpel na prestol z devetimi leti, umrl pa je v starosti 18 let. Njegovo bogato grobnico, eno redkih, ki jih niso oropali, je leta 1922 v Dolini kraljev odkril britanski arheolog Howard Carter.

Na Bližnjem vzhodu ni miru

12. 11. 2000 00.00

Izraelska vojska je v soboto na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, tako da se je število sobotnih smrtnih žrtev spopadov med Izraelci in Palestinci povišalo na sedem. Palestinski najstnik je umrl s kroglo v prsih pri prehodu Erez med Gazo in Izraelom. Osem ljudi je bilo v tem streljanju ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v spopadih pri mestu Beit Jala, ki je pod nadzorom Palestincev in blizu židovskega naselja Gilo pri Jeruzalemu, uporabila helikopterje in tanke. V bližini izraelske naselbine Kfar Darom na območju Gaze pa je danes eksplodirala bomba, ko sta mimo peljali vozili judovskih naseljencev. Eksplozija ni terjala smrtnih žrtev. Predstavnik izraelske vojske je povedal, da so Palestinci danes streljali na avtobuse in osebna vozila Izraelcev na cesti med Jeruzalemom in Betlehemom. V streljanju ni bil nihče ranjen. Radio Izrael je sinoči poročal, da je izraelska vojska s protitankovskimi raketami in granatami obstreljevala Ramalo in El Bireh, potem ko so Palestinci streljali na judovsko naselbino Psagot. Za posledicami poškodb je včeraj življenje izgubil tudi izraelski vojak. Od izbruha nasilja 28. septembra je v spopadih življenje izgubilo že 210 oseb, večinoma Palestincev.

Umrl Eric Morley

09. 11. 2000 00.00

V londonski bolnišnici je sinoči v 82. letu starosti umrl ustanovitelj lepotnega tekmovanja za miss sveta Eric Morley. Morley je prvo lepotno tekmovanje v Veliki Britaniji pripravil leta 1951. Ko pa so leto kasneje v ZDA priredili izbor za miss Universe, se tudi britanski milijonar ni mogel upreti izzivu, da bi izbirali svetovno lepotico. Njegov izbor za miss sveta je postal izredno priljubljen in ga je leta 1997 spremljalo kar 2,5 milijarde televizijskih gledalcev v 155 državah.

Podelili francosko literarno nagrado Femina

08. 11. 2000 00.00

Ameriška pisateljica Jamaica Kincaid je sinoči prejela francosko literarno nagrado Femina za najboljši tuji roman. Nagrado je prejela za roman Moj brat, ki je izšel leta 1997. Roman pripoveduje življenjsko zgodbo njenega brata Devona, ki je leta 1996 umrl za aidsom.

Protesti srbskih zapornikov

08. 11. 2000 00.00

Protesti srbskih zapornikov so se kljub obljubam vlade o izboljšanju življenjskih pogojev in skrajšanju kazni, razširili še na dva zapora. Zapornikom v Sremski Mitrovici, Požarevcu in Nišu so se s protesti pridružili še v zaporu Padinska Skela v bližini Beograda in prevzgojnem domu za mladoletnike v Valjevu.

Huda neurja po Evropi

06. 11. 2000 00.00

Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.

Bo farane zaslepil pohlep?

05. 11. 2000 00.00

Verniki v neki ameriški fari so bili zelo presenečeni, ko jim je pastor Derek McAleer sporočil, da je neki poslovnež, ki ni bil v cerkvi že več kot 20 let, njihovi cerkveni skupnosti v oporoki zapustil 60 milijonov ameriških dolarjev. Združena metodistična cerkev v kraju St. Marys ima približno 350 faranov in letni proračun 285.000 dolarjev. 88-letni poslovnež Warren Bailey, ki je imel v lasti 49 odstotkov regionalne telefonske družbe Camden Telephone Co., je umrl 14. julija letos. Kljub temu, da ni hodil v cerkev, ji je letno daroval približno 100.000 dolarjev. Bil je ločen in brez otrok. Bailey ni zapustil nikakršnih navodil za uporabo denarja, farani pa menijo, da bi morala cerkev del denarja podariti tistim, ki ga potrebujejo, ostalo naj pametno naložiti. Pastor McAleer je pojasnil, da so ga ljudje že zasuli s klici in prošnjami za denar, zato je zaskrbljen, da njegovih faranov ne bi zaslepil pohlep. "Kako naj drugače ostanemo kristjani?", se sprašuje pastor.

Arafat potuje v ZDA

05. 11. 2000 00.00

Palestinski voditelj Jaser Arafat bo na povabilo ameriškega predsednika Billa Clintona 9.

Pokopali zadnjega etiopskega cesarja

05. 11. 2000 00.00

V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.

Berlinski festival bo počastil Fritza Langa

05. 11. 2000 00.00

Na berlinskem filmskem festivalu prihodnje leto bodo predstavili

Umrla najstarejša zemljanka

04. 11. 2000 00.00

Eva Morris, najstarejša zemljanka, ki je pripisovala svojo dolgoživost uživanju viskija in kuhane čebule, je le šest dni pred svojim 115. rojstnim dnem umrla v spanju v domu za ostarele v angleškem mestu Stone. Sem ter tja si je sicer rada prižgala cigareto, rada pa je tudi kolesarila. Marca so jo v Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za najstarejšo živečo zemljanko. Po navedbah njenih negovalcev naj bi se še na predvečer smrti počutila dobro, bila naj bi povsem pri sebi. Ko so jo opomnili, da bo naslednji teden izpolnila 115 let, pa je le presenečeno odvrnila: "Oh, a res?"

Umrl Ring Lardner mlajši

04. 11. 2000 00.00

V 85. letu starosti je pred dnevi v New Yorku umrl dvakratni dobitnik oskarja in eden najuspešnejših ameriških scenaristov Ring Lardner mlajši. Leta 1947 se je še z devetimi hollywoodskimi igralci uprl temu, da bi se pred ameriškim kongresom izrekel glede svojega in stališč svojih kolegov do komunistične stranke. Zaporna kazen, ki je sledila, je za več let prekinila njegovo obetavno kariero.

Umrl scenarist Leonardo Benvenuti

03. 11. 2000 00.00

V sedeminsedemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Rimu umrl eden najbolj znanih italijanskih scenaristov Leonardo Benvenuti. Kot so povedali v bolnišnici, je imel Benvenuti težave s srcem in je v zadnjih mesecih prestal več operacij. Benvenuti je v svoji pet desetletij dolgi karieri napisal najmanj 200 scenarijev, večinoma za filme. Med drugim je sodeloval pri scenariju za komedijo Vittoria De Sice Poroka po italijansko iz leta 1964, v kateri sta v glavnih vlogah igrala Sophia Loren in Marcello Mastroianni ter za film Nekoč je bilo v Ameriki (1984) v režiji Sergia Leoneja, v katerem je glavno vlogo odigral Robert De Niro. Benvenuti je sodeloval z največjimi italijanskimi režiserji, med drugim z Mariom Monicellijem, ki velja za očeta italijanske komedije.

Ali se virus ebola širi?

02. 11. 2000 00.00

Kljub prizadevanjem ugandskih oblasti in človekoljubnih organizacij, da bi zaustavili epidemijo, ki jo povzroča virus ebola, se je smrtonosni virus razširil izven območja karantene na severu države. V Ugando bodo po besedah predstavnika ugandskega ministrstva za zdravstvo dopotovali novi strokovnjaki, ki naj bi pomagali najti način za ustavitev širjenja epidemije.

Nove smrtne žrtve tajfuna

02. 11. 2000 00.00

Tajfun, ki je v zadnjih dneh divjal po Tajvanu, je po zadnjih podatkih zahteval več kot 50 smrtnih žrtev. Medtem se je število smrtnih žrtev torkove nesreče letala letalske družbe Singapore Airlines povečalo na 81. Eden izmed huje poškodovanih potnikov je umrl v bolnišnici, so sporočile tamkajšnje oblasti. Tajfun Xangsane, ki je najverjetneje prispeval tudi k omenjeni letalski nesreči, je od ponedeljka do srede na otoku povzročil velike poplave in zemeljske plazove. Oblasti še vedno pogrešajo 10 oseb.

Spopadi na območju Gaze

31. 10. 2000 00.00

Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.

V Moskvi doprsni kip Herbersteinu

31. 10. 2000 00.00

V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.

Povezanost med eksplozijo in vohunsko afero?

30. 10. 2000 00.00

Na avstrijskem štajerskem je v mestu Kindberg v eksploziji bombe, podtaknjene pod avtomobil, parkiran pred policijsko postajo, umrl voznik. Podrobnosti še niso znane, nekateri avstrijski neuradni viri pa dogodek povezujejo z nedavnim škandalom o domnevni vpletenosti Haiderjevih svobodnjakov v vohunsko afero na notranjem ministrstvu. Na Dunaju so tako danes zaradi suma kraje zaupnih policijskih podatkov o političnih nasprotnikih svobodnjakov suspendirali enajst policistov. Vlada ljudske stranke in svobodnjakov pa je zaščitila pravosodnega ministra Bömdorferja, ki naj bi kot nekdanji odvetnik Haiderjeve stranke ukradene podatke uporabil na sodnih procesih.

Praznovanje zaznamovano s smrtjo

28. 10. 2000 00.00

Na avtomibilističnem tekmovanju Ferrari Challenge v italijanskem Mugellu se je zgodila huda nesreča. Po trčenju s Švicarjem Danielom Kunzlijem je umrl 66-letni nemški dirkač Ulrich Plattenhardt. Njegov kolega, ki so ga po nesreči prepeljali v bolnišnico ob dirkališču, pa se še bori za življenje. Prireditev je organiziralo moštvo Ferrari, da bi proslavilo naslov svetovnega prvaka v Formuli 1, ki ga je po 21-tih letih za Ferrari osvojil Nemec Michael Schumacher.

Denarna pomoč za dvig Kurska

27. 10. 2000 00.00

Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.