V tišini življenja
Eluani se je ustavilo srce
11. 02. 2009 13.24
Eluana Englaro, ki je bila 17 let v vegetativnem stanju, je umrla zaradi zastoja srca, ki je bil posledica dehidracije. Upravičenost njene smrti še vedno deli Italijo.
Umrla v 120. letu
12. 05. 2005 00.00
Na jugu Kitajske je v 120. letu starosti umrla najstarejša Zemljanka, Kitajka Li Cairong.
Zadnje slovo od kraljice matere
09. 04. 2002 00.00
V Westminstrski opatiji v središču Londona je potekalo zadnje slovo od kraljice matere. Sprevod do gradu Windsor, kjer so jo pokopali, je pospremilo več kot milijon ljudi.
Končane velikonočne slovesnosti
16. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo danes odpravil na dvodnevni oddih v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu blizu Rima, potem ko je minule dni vodil vse glavne velikonočne obrede. Najpomembnejši med njimi, ki so v Rim privabili največ romarjev z vsega sveta, so bili križev pot okrog Koloseja na veliki petek, velikonočno bedenje v baziliki svetega Petra na veliko soboto ter nedeljska vstajenjska maša in blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu) na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Papež voščil velikonočne praznike
15. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na veliko nedeljo po tradicionalni slavnostni vstajenski maši na Petrovem trgu, kjer se je zbralo okrog 100 tisoč ljudi, blagoslovil mesto in svet (Urbi et Orbi) ter voščil blagoslovljene velikonočne praznike v številnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Po maši je papež v velikonočni poslanici zaželel naj velikonočna luč razsvetli ljudi dobre volje po vsem svetu. "Svet se lahko spremeni, mir je mogoč tudi tam, kjer že predolgo trajajo spopadi: v Jeruzalemu in vsej sveti deželi, pa tudi na Balkanu, kjer naj se konča skrb zbujajoča negotovost," je dejal papež. Janez Pavel II. v svojem apostolskem pismu poudarja, da je letošnja velika noč prva v tretjem tisočletju. Papež vernike spodbuja, naj še naprej trdno verjamejo v trajno prisotnost Kristusa na poti nove evangelizacije. Sveti oče ob tem opozarja, da nova evangelizacija ne sme zaiti s poti zaradi aktualnih problemov ali neuspehov v preteklosti.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.