Van Gogh
V Parizu razstava zbirke Thea Van Gogha
01. 10. 1999 18.45
Theo Van Gogh (1857-1891), sicer bolj znan kot brat in mecen znamenitega Vincenta Van Gogha, je imel ''izostreno'' oko za nove talente, ki so kasneje postali velikani slikarstva. Po muzeju Van Gogh v Amsterdamu se je spominu tega izjemnega trgovca s slikami sedaj poklonil še pariški muzej D'Orsay, kjer si bo mogoče do 9. januarja prihodnje leto ogledati okoli 130 del iz njegove zbirke. Med njimi so mojstrovine Degasa, Gaugina ter Renoirja. Na razstavi bodo seveda predstavili tudi slike Vincenta Van Gogha obenem z njegovo korespondenco, fotografijami in številnimi drugimi predmeti iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu.
Van Goghova slika Par čevljev na dražbi
12. 09. 1999 17.24
Edino delo slikarja Vincenta van Gogha (1853-1890), ki je še v zasebni lasti, se bo 6. decembra pojavilo na dražbi hiše Christie's v Londonu. Van Goghova slika Par čevljev, zdaj last nekega beligijskega zbiralca, so namreč v petek po 52 letih ponovno pokazali v javnosti. Nazadnje jo je bilo mogoče videti leta 1947 v Parizu. Pri Christie's so vrednost umetnine ocenili na 1,2 do 1,6 milijona funtov, sodi pa v serijo petih slik z motivom čevljev, ki jih je Van Gogh naslikal med letoma 1886 in 1887, ko je živel s svojim bratom v pariški četrti Montmartre. Javnost je za sliko izvedela šele leta 1943, ko se je družina pisatelja Alberta Aurierja, ki je delo kupila od umetnika samega, odločila, da jo proda.
Van Goghovo delo za 2,5 milijona dolarjev
11. 09. 1999 16.55
Manj znano delo nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha, ki predstavlja par starih čevljev, bodo skušali prodati na decembrski dražbi londonske hiše Christie's za 2,5 milijona dolarjev, piše sobotno britansko časopisje. To je še zadnja od petih slik, na katerih je umetnik upodobil par starih čevljev, ki so bile doslej v zasebnih zbirkah.
Muzej Van Gogh spet odprt
24. 06. 1999 12.43
Nizozemska kraljica Beatrix je včeraj uradno odprla prenovljeni muzej Van Gogh v Amsterdamu. Po desetih mesecih bo muzej za javnost odprt od danes naprej, in sicer z dodatnim krilom, v katerem je najpomembnejša zbirka nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha z več kot 200 slikami in 500 risbami. Muzej so odprli leta 1973, vendar je zaradi velike priljubljenosti sčasoma postal premajhen. ''Njegovi snovalci niso nikdar pričakovali, da bo postal eden najslovitejših muzejev na svetu. Računali so na kakih 60.000 obiskovalcev na leto in ne na milijon, kolikor jih je muzej letno obiskovalo pred zaprtjem septembra 1998,'' je pojasnil direktor muzeja John Leighton.
V Bologni bodo pripravili razstavo Alberta Giacomettija
11. 05. 1999 15.07
V Muzeju Morandi v Bologni bo od 19. junija do 6. septembra na ogled razstava kakih 120 del švicarskega umetnika Alberta Giacomettija (1901-1966). Obiskovalci bodo lahko občudovali kipe iz brona in mavca, ki jih je Giacometti ustvaril med leti 1923 in 1964, ter 40 risb, nastalih med leti 1930 in 1965.
Van Gogh in Seurat prestara, da bi ostala v muzeju MoMA
04. 11. 1998 11.54
Po dve deli slikarjev Van Gogha in Seurata so morali nedavno umakniti iz Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, in sicer predvsem zaradi spoštovanja načel ustanoviteljice, soproge ameriškega magnata Rockefellerja, da naj bi muzej predstavljal izključno moderna umetniška dela. Van Goghovi sliki so preselili v newyorški muzej Metropolitan, Seuratovi pa v Umetniški inštitut v Chicagu. Po napovedih naj bi muzej MoMA v bližnji prihodnosti muzeju Metropolitan prodal tudi dela Paula Cezanna in Pabla Picassa.
Razstava o povezavi Milleta in Van Gogha v pariškem muzeju Orsay
18. 09. 1998 11.15
Razstava z naslovom Millet/Van Gogh, ki je od 17. septembra do 3. januarja na ogled v pariškem muzeju Orsay, ponuja pogled na povezave med dvema velikima slikarjema 19. stoletja, Francozem Jean-Francoisom Milletom (1814-1875) in Nizozemcem Vincentom Van Goghom (1853-1890). Prvi je na slikah, risbah in grafikah namreč upodabljal predvsem kmete pri delu ter kmečko življenje in okolje nasploh in prav ta dela so bila navdih za Van Goghovo ustvarjanje - poleg portretov in interijerjev - tudi krajin in tihožitij.