Varnost
Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.
Nov izbruh nasilja
20. 11. 2000 00.00
Izraelska vlada se je sestala na izredni seji, na kateri so ocenili položaj po jutranji eksploziji bombe v Gazi, v kateri sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Izraelski premier Ehud Barak je že izrazil globoko pretresenost zaradi napada na šolski avtobus. Palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so že zanikale vpletenost v bombni napad in obenem obsodile incident in napovedale preiskavo o tem dogodku.
Temelin ponovno zagnali
19. 11. 2000 00.00
Češko jedrsko elektrarno Temelin so danes po včerajšnji zaustavitvi ponovno zagnali, so poročale praške radijske postaje. Kontrolni sistem elektrarne je namreč v noči na soboto med preizkušanjem hladilnega sistema avtomatično izključil delovanje v prvem bloku reaktorja. Po izjavah tiskovnega predstavnika Temelina Milana Nebesarja je bilo vse v skladu s predpisi, za avstrijske nasprotnike te elektrarne pa je to zgolj dokaz, da nuklearka ni varna.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Koštunica pisal Annanu
17. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu in ga obvestil, da je varnostni položaj Srbov v prištinskem zaporu na Kosovu daleč od zadovoljivega.
Elektri podelili certifikat kakovosti
17. 11. 2000 00.00
Mariborsko podjetje Elektra je ob 80-obletnici obstoja danes dobilo certifikat kakovosti ISO 9001 za razvoj, projektiranje, nadzor in izvedbo instalacijskih del jakega in šibkega toka ter strelovodnih napeljav. Na slovesnosti, na kateri so poleg zaposlenih in bivših zaposlenih sodelovali številni poslovni partnerji in mariborski župan Boris Sovič, je direktor Elektre Vlado Vlasak poudaril, do so v prizadevanjih za pridobitev certifikata kakovosti v podjetju povečali kvaliteto storitev, znižali stroške, poskrbeli za večjo varnost pri delu ter znatna sredstva investirali v nakup novih strojev in naprav.
Ostan nadaljuje gladovni protest
17. 11. 2000 00.00
Iztok Ostan nadaljuje gladovni protest. "Namesto odpravljanja krivic me 'iz humanitarnih razlogov' poskušajo odpraviti z miloščino odstavljenemu učitelju," je Ostan v izjavi za javnost komentiral zadnja stališča senata omenjene fakultete. "Kaže, da vodstvo FPP ni doumelo bistva mojega gladovnega protesta. To pa je, da se uredijo kritične razmere na univerzi, odpravijo nezakonitosti, izboljša kvaliteta znanja in zagotovi varnost kritikov takšnega stanja pred sankcijami," je zapisal stavkajoči. "Tri minimalne zahteve za prekinitev gladovnega protesta (nanašajo se na svobodo izražanja kritične misli) sem postavil predvsem zato, da pripravim vodstvo univerze in fakultete, da se opraviči za nezakonitosti in da se na konkretnem primeru pokaže, da so takoj pripravljeni začeti reševati probleme," je opozoril Ostan.
Barak pred zahtevami po večji odločnosti
15. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je sinoči iz ZDA, kjer se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vrnil v domovino. Barak je obisk v Washingtonu zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih končal predčasno. Že sinoči naj bi vodil sejo sveta za državno varnost, ki pa so jo prestavili na današnje jutro. Iz krogov, ki so blizu izraelskemu premieru, se je izvedelo, da naj bi imel slednji v noči na sredo vrsto pogovorov s predstavniki izraelskih varnostnih organov. Na današnji dan leta 1988 so namreč Palestinci v Alžiru simbolično razglasili palestinsko državo v izgonu. Na trgu Zion v Jeruzalemu se je sinoči zbralo kakih 2000 judovskih naseljencev, ki so Baraka pozivali k opustitvi politike "zadržanosti" do palestinskih nemirov, je poročala izraelska televizija. Pred Barakovo rezidenco v Jeruzalemu pa je poslanec stranke Likud Limor Livnat organiziral ločen protest, v katerem je prav tako zahteval več odločnosti v odnosih s Palestinci. Na pogovore o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je sinoči v Egipt prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Srečal se je z egiptovskim kolegom Amirjem Muso, danes pa naj bi se sestal tudi s predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Zimski cestno-prometni režim
13. 11. 2000 00.00
Čez dva dni poteče rok, do katerega moramo po zakonu o varnosti v cestnem prometu na avtomobil nadeti zimske gume ali pa v avtomobil dati snežne verige.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Danes o sprejemu ZRJ v OVSE
10. 11. 2000 00.00
Danes se bo na posebni seji sestal stalni odbor Organizacije za varnost in
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Vlada ZRJ odpravila takso
07. 11. 2000 00.00
Vlada ZRJ je na današnji seji sprejela sklep o odpravi takse, ki so jo morali plačati jugoslovanski državljani ob vsakem izhodu iz države. Taksa, ki jo je bilo treba plačati tudi za osebna vozila, s katerimi so Jugoslovani potovali v tujino, bo odpravljena čez dva dni. Za posameznike je taksa znašala 200 dinarjev ali približno 710 tolarjev.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Rdeči telefon med Češko in Avstrijo
01. 11. 2000 00.00
Češki premier Miloš Zeman in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta se danes ponoči na pogovorih o češki jedrski elektrarni Temelin med drugim sporazumela, da bosta v reševanje vprašanja Temelina vključila tudi Evropsko komisijo, v vlogi posrednika med državama pa naj bi nastopil evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Dogovorila sta se, da bosta Češka in Avstrija kmalu vzpostavili rdeči telefon, ki bo omogočal hitro izmenjavo informacij v zvezi s češko jedrsko elektrarno Temelin.
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Srečanje Schüssla in Zemana
31. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je izrazil upanje, da se bo po pogovoru s češkim premierom Milošem Zemanom glede češke jedrske elektrarne Temelin končalo obdobje ledene dobe v odnosu med državama, ki traja že več mesecev. Schüssel je poudaril, da je avstrijsko stališče glede nuklearke Temelin že znano, ni pa hotel izdati podrobnosti pogajanj.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
ZRJ ne priznava volitev na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.
Kučan sprejel predsednika Malte
30. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je danes v Ljubljani sestal z malteškim kolegom Guidom De Marcom, ki se udeležuje Mediteranskega seminarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Portorožu.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Projekt internetnega ombudsmana
28. 10. 2000 00.00
Projekt internetnega ombudsmana, s katerim so v sosednji Avstriji začeli oktobra tega leta, se je izkazal kot dobra poteza, saj se je od pilotske faze v januarju pa do dejanskega začetka delovanja ukvarjal z več kot 700 vprašanji in 105 problemi elektronskega trgovanja. Kot so sporočili s sejma INFOS '00, Zveza potrošnikov Slovenije že sodeluje s sosedi in potrošniki bodo lahko v nekaj letih izbirali med resnimi in zanesljivimi ponudniki v internetni trgovini.