Velikonočno
Nadškof Rode v velikonočni pridigi tudi o Kosovu
04. 04. 1999 18.47
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v pridigi pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici na današnjo velikonočno nedeljo nekaj misli namenil tudi razmeram na Balkanu.
Papež za ''humanitarni koridor'' za kosovske begunce
04. 04. 1999 15.39
Papež Janez Pavel II. je zahteval vzpostavitev ''humanitarnega koridorja'' na meji s Kosovom, da bi tako pomagali kosovskim beguncem. Med današnjo velikonočno poslanico v Rimu je vlado v Beogradu pozval, naj dopusti vzpostavitev takšnega koridorja. Poglavar rimskokatoliške cerkve je izrecno kritiziral izgone albanskega prebivalstva s Kosova. Kot je dejal, ljudi preganjajo in ''jim zažigajo streho nad glavo''.
Papež Janez Pavel II. krstil osem mladih in odraslih iz različnih delov sveta
04. 04. 1999 09.39
Med sinočnjo velikonočno slovesnostjo v baziliki Sv. Petra v Rimu je papež Janez Pavel II. krstil osem mladih in odraslih iz Afrike, Kitajske, Madžarske, Francije in Albanije. Slovesne maše se je udeležilo več tisoč vernikov. Danes, na velikonočno nedeljo, bo papež opoldne na trgu Sv. Petra nagovoril množico vernikov ter blagoslovil ''mesto in svet'' (Urbi et Orbi).
Tradicionalen križev pot v Rimu
03. 04. 1999 09.56
Papež Janez Pavel II. je na Veliki petek s tradicionalnim križevim potom v Rimu počastil spomin na Kristusovo trpljenje. Svetega očeta so na obredni poti, ki pomeni enega od vrhuncev Velike noči pospremili tisoči romarjev iz vsega sveta. Pot je potekala od Kolizeja do razvalin antičnega Venerinega svetišča. Papež je potjo, dolgo poldrugo uro, križ nosil sam le na začetku in ob koncu poti. Vmes so mu pomagali mladi verniki iz različnih držav sveta. Papež Janez Pavel II. bo imel danes v baziliki Sv. Petra tradicionalno velikonočno bedenje. Najprej bodo v preddverju bazilike prižgali velikonočni ogenj. Nato bo papež slovesno vstopil v baziliko, ki je sprva v temi, kasneje pa jo osvetlijo s tisoči velikonočnimi svečami. K običaju sodi tudi to, da papež krsti mlade in odrasle. Opolnoči se bo v Rimu ob naznanitvi Kristusovega vstajenja oglasilo vseh tisoč cerkvenih zvonov, ki so od Velikega četrtka molčali. V nedeljo se bo velikonočno slavje končalo z velikonočno papeževo poslanico, ki naj bi se je po pričakovanjih udeležilo sto tisoč vernikov.
SKGZ: Italija naj prevzame vidnejšo vlogo v diplomatskem povezovanju
02. 04. 1999 19.00
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) s prizadetostjo spremlja zaostrovanje razmer v ZRJ in obžaluje, da sta v minulih dneh propadli mirovni pobudi Rusije in Svetega sedeža. Še posebej skrb zbujajoče je dejstvo, da je bila zavrnjena pobuda za velikonočno premirje, ki jo je oblikoval Vatikan, so sporočili iz SKGZ.
Clinton zavrnil papeževo prošnjo za velikonočno premirje
01. 04. 1999 20.44
Ameriški predsednik Bill Clinton je zavrnil prošnjo papeža Janeza Pavla II. za prekinitev napadov zveze NATO na ZRJ v času velikonočnih praznikov, češ da bi tako Miloševiću dali proste roke za nadaljevanje nasilja.
Jutrišnji kulturni dogodki po Sloveniji
29. 03. 1999 20.56
V CD bo gostovala francoska skupina Angelina Preljocaja z baletno predstavo Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva. V Cankarjevem domu se bodo slovesno začele tudi gledališke predstave srednješolcev pod naslovom Podobe trenutkov, ki bodo trajale do petka.
Papež daruje velikonočno mašo
12. 04. 1998 12.27
Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.