Vera
Večer slovenskih in avstrijskih skladateljev
20. 09. 1999 18.49
Mala dvorana Slovenske filharmonije bo drevi ob 19.30 gostila večer slovenskih in avstrijskih skladateljev. Skladbe Iva Petriča, Pavla Šivica, Petra Arnesena, Ivana Eroeda, Heinza K. Gruberja, Rudolfa Jettla in Roberta Scholluma bo izvajal trio Avantgarde, v katerem igrajo violinistka Vera Belič, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Pianistka Kaučičeva bo krstno izvedla tudi skladbo Onkraj jazza (Jenseits des Jazz) avstrijskega skladatelja Petra Arnesena.
S plakatno akcijo proti nasilju nad ženskami
02. 09. 1999 12.22
Čeprav so ženske vsakodnevno žrtve spolnih zlorab, pretepanja ali psihičnega nasilja, v državnem zboru še nikoli ni bila na dnevnem redu problematika nasilja nad ženskami, je v pogovoru za STA poudarila direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik. V luči tega je še posebej pomembna jesenska plakatna akcija na to temo, ki jo na uradu pripravljajo v sodelovanju s še tremi nevladnimi organizacijami - SOS telefonom za ženske in otroke, žrtve nasilja, društvom za nenasilno komunikacijo in feministično-informacijskim kulturnim središčem - ter komisijo DZ za politiko enakih možnosti.
Film o Leninu
24. 08. 1999 08.43
V rusko-finskem filmu o Vladimirju Iljiču Leninu bo njegovo vlogo prevzel Klaus Maria Brandauer. Kot poroča časopis Daily Variety, bo z režijo debitirala Marina Dubrowina.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Začenja se Splitsko poletje
14. 07. 1999 15.50
Prireditelji letošnjega 45. Splitskega poletja so v starem delu Splita pripravili bogat umetniški program opernih, baletnih, dramskih in koncertnih izvedb. Na festivalu bodo premierno izvedli opereto Splitski akvarel Iva Tijardoviča, pod taktirko Iva Lipanoviča in režiserja Krešimira Dolenčiča, izpostaviti pa velja tudi Verdijevo Aido režiserja Petra Selema ter praizvedbo Vera Bexter režiserja Nenni Delmastre in priredbo drame Ja i moj mali kumpanjo. Za zagrebško gledališko skupino Historiane jo je priredil Boris Dvornik, režiral pa Vanča Kjakovič.
Monografija Očetovanja in otroštvo
03. 06. 1999 14.50
Vprašanja in spoznanja, povezana z vlogo očeta v družini in družbenimi razsežnostmi in izzivi očetovanja so v minulih dveh desetletjih v ospredju zanimanja zahodnih družboslovcev. Kot prva pri nas jih je sistematično povzela Nataša Zavrl, sociologinja in pedagoginja, v knjigi Očetovanje in otroštvo.
Američani imajo seks rajši od dobre službe
03. 05. 1999 08.36
Američani menijo, da so družina, denar in vera bolj pomembni od spolnega zadovoljstva, vendar pa seks uvrščajo pred srečo na delovnem mestu, kažejo izsledki raziskave o spolnem zdravju, ki so jo opravili med 500 odraslimi Američani. Kar 82 odstotkov vprašanih je menilo, da je zadovoljno spolno življenje pomembno oziroma zelo pomembno. Ljubezen do družine je kot pomembno oziroma zelo pomembno ocenilo 99 odstotkov anketirancev, le za odstotek pa zaostaja potreba po finančni varnosti. Na tretjem mestu sta se znašli vera in duhovno življenje s 86 odstotki podpore. Na zadnje mesto so anketiranci uvrstili zadovoljstvo na delovnem mestu (79 odstotkov). Kot je dejala direktorica Partnerstva za zdravje žensk na univerzi Columbia v New Yorku dr. Marianne J. Legato, izidi raziskave kažejo, da velika večina odraslih Američanov spolnosti in medčloveškim odnosom pripisuje velik pomen. Raziskavo so opravili po naročilu simpozija o spolu in človeški seksualnosti, ki sta ga pripravila univerza Columbia in Urad za raziskavo zdravja žensk pri Nacionalnem zdravstvenem inštitutu.
Anketa: Bog in vojna
22. 04. 1999 07.24
Vsak drugi Nemec verjame, da je v težkih časih pomembno, da človek zaupa v Boga, nasprotno pa vsak četrti meni, da je ob vseh podobah vojne težko ostati veren, je pokazala anketa nemške agencije Forsa o kosovski krizi, ki jo objavlja revija Brigitte.
Fotografije Janeza Vlachyja v Cankarjevem domu
20. 04. 1999 16.00
Portreti in akti je naslov razstave fotografij avtorja Janeza Vlachyja, ki jo bodo jutri, 21. aprila, ob 20. uri odprli v Mali galeriji Cankarjevega doma. Razstava bo odprta do 20. maja.
Herderjeve nagrade za umetnike iz Vzhodne Evrope
08. 04. 1999 11.39
Vidnejši umetniki in znanstveniki iz Vzhodne Evrope so že 36. po vrsti prejeli Herderjeve nagrade, ki jih podeljuje Sklad Alfreda Toepferja iz Hamburga. Sedem dobitnikov bo nagrade, ki jih spremlja premija v višini 30.000 mark, prejelo 4. maja na dunajski univerzi. Med nagrajenci so publicistka Svetlana Aleksijevič iz Minska, arheologinja Vera Bitrakova-Grozdanova iz Skopja, romunski pesnik Mircea Dinescu in arkitekt Ferdinand Milucky iz Bratislave. Nagrade bodo prejeli še literarni teoretik Istvan Fried iz madžarskega Szegeda, skladatelj Henryk Mikolaj Gorecki iz Katowic na Poljskem in sarajevski pisatelj Dževad Karahasan. Na predlog nagrajencev dobi po en mladi talent iz njihovih držav enoletno štipendijo v višini 2000 mark mesečno.
Umrla zadnja Tolstojeva vnukinja
05. 04. 1999 07.44
V 96. letu starosti je umrla Vera Tolstoj, zadnja vnukinja ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Po poročanju New Yorka Timesa je Vera umrla že minuli ponedeljek v New Smyrna Beachu na Floridi, kjer je zadnja leta živela. Naziv ''zadnje živeče vnukinje'' si je Vera nadela sama. Pri tako številni Tolstojevi družini - pisatelj je imel 13 otrok in še danes živi kakih 200 njegovih potomcev - Veri ni bilo posebej lahko dokazati krvnega sorodstva. S ponosom je kazala slike, na katerih je bila skupaj z bradatim starcem. Vera Tolstoj je po ruski revoluciji z mamo pobegnila najprej v Prago, kjer je delala kot frizerka in imela nesrečen zakon, iz katerega je imela sina. Kasneje je delala v Parizu v nekem nočnem klubu in prišla leta 1949 v ZDA, kjer se je odpovedala naslovu grofice. Vera je bila aktivna v Tolstojevem dobrodelnem skladu in je do smrti rada slišala, da so jo nagovarjali z njenim plemiškim naslovom.
Velikonočna poslanica ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta
03. 04. 1999 19.24
''Dragi rojaki, bratje in sestre, svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine duha in srca. S temi besedami velikonočnega bogoslužja izražam najboljše želje za praznik Gospodovega vstajenja,'' je v uvodu velikonočne poslanice nocoj dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Regijsko srečanje občinskih in mestnih svetnic
31. 03. 1999 10.40
Urad za žensko politiko je sinoči v Izoli pripravil srečanje občinskih mestnih svetnic iz obalno-kraških in notranjskih občin. Zadnjega v vrsti podobnih regijskih sestankov, ki jih je urad organiziral od začetka mandata novoizvoljenih organov lokalnih skupnosti, se je udeležila polovica od 22, na tem območju v občinske in mestne svete izvoljenih svetnic; vseh izvoljenih je bilo 167 svetnic in svetnikov.
Slikarstvo Aleksandra Jarca v galeriji Družina
30. 03. 1999 18.32
V galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani so tačas na ogled slike likovnika Aleksandra Jarca, rojenega leta 1958 v Ljubljani.
Konzervativni republikanci jedro prizadevanj za odstavitev Clintona
10. 01. 1999 09.34
Spolni škandal predsednika Billa Clintona in nekdanje pripravnice v Beli hiši Monice Lewinsky se je od začetka minulega leta do danes nepredvidljivo valil po ameriškem političnem odru, pri čemer se neko dejstvo ni spreminjalo. To je odkrito sovraštvo okrog 30 odstotkov Američanov do svojega predsednika in vsega, kar pooseblja.
Maturanti II. gimnazije v Mariboru darovali kri
07. 01. 1999 11.06
Na oddelku za tranfuziologijo in imunohematologijo Splošne bolnišnice v Mariboru, na katerem bodo letos proslavili 50-letnico delovanja, so dopoldne darovali kri letošnji maturanti II. gimnazije v Mariboru.
Priznanje za prenovo slovenske cerkve v New Yorku
28. 09. 1998 09.28
Arhitekt, ki je vodil prenovo slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, Eduardo Lacroze, je za svoje delo dobil prvo nagrado za oblikovanje, ki sta jo podelila revija ''Faith and Form'' (Vera in oblika) ter Medverski forum za religijo, umetnost in arhitekturo (IFRAA) v kategoriji verske arhitekture - obnova.
Konferenca ob 50. letnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah se zaključuje
04. 09. 1998 08.20
Danes poteka sklepni dan tridnevne konference, ki so jo ob 50. obletnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah pripravili Program ZN za razvoj, Visoki komisariat ZN za človekove pravice in Združenje parlamentarcev vzhodne Evrope.
Arhitekt Antoni Gaudi proglašen za blaženega?
25. 08. 1998 14.07
Barcelonski nadškof je predlagal, da bi za blaženega proglasili španskega arhitekta Antonia Gaudija, čigar modernistična dela krasijo katalonsko prestolnico. Postopek beatifikacije svetovno znanega katalonskega arhitekta so podprli tudi katalonski škofi, je v svojem pismu obrazložil nadškof, kardinal Ricard-Maria Carles. Gaudija, ki je več kot 40 let svojega življenja posvetil še vedno nedokončani katedrali Svete družine v Barceloni, je pri svojem delu navdihnila globoka vera. Gaudi je umrl v tramvajski nesreči leta 1926 in je za časa svojega življenja dočakal dokončanje le majhnega dela svoje slavne katedrale. Po mnenju nadškofa Carlesa nekaj Gaudijevih stavb ponazarja verske like, kot na primer Casa de la Pedrera na vogalu ene od najbolj poslovnih ulic v Barceloni.
Poziv ženskam proti diskriminaciji na delovnem mestu
01. 06. 1998 13.58
Vladni Urad za žensko politiko je odprl brezplačno telefonsko linijo 080 12 13, na katerem lahko ženske vsak delavnik med 8. in 15. uro predstavijo probleme pri iskanju zaposlitve, ob sprejemu v službo in na delovnem mestu, ki so večinoma (ne)posredno povezani z nosečnostjo in majhnimi otroci, je na novinarski konferenci poudarila direktorica urada Vera Kozmik.
Letošnji Dnevi komedije v Celju
28. 02. 1998 09.21
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju se bodo drevi začeli letošnji Dnevi komedije, in sicer s predstavo Raya Cooneya Minister v škripcih v izvedbi domačega gledališča. Do nedelje, 22. marca, ko bo podelitev nagrad, se bo ob koncih tedna v tekmovalnem programu zvrstilo še sedem predstav, potekal pa bo tudi spremljevalni program. Komisijo za izbiro nagrad letos sestavljajo predsednica Anica Kumer ter člana Miran Herzog in Primož Jesenko. Jutri, 1. marca, bo na sporedu predstava Petra Shafferja Črna komedija v izvedbi SNG Drame Maribor, 6. marca bo sledil prav tako Cooneyev Denar z neba v izvedbi Mojega gledališča Ljubljana, 7. marca pa si bo mogoče ogledati Molierovega Tartuffa v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. V petek, 13. marca, bo na ogled Večerja bedakov Francisa Vera v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst, dan kasneje, 14. marca, bo na sporedu delo Oscarja Wildea Važno je imenovati se Ernest v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, 20. marca bodo ponudili Nono Roberta M. Cossa z ansamblom Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, 21. marca pa bo na ogled še zadnja predstava, in sicer Shakespearova Ukročena trmoglavka v izvedbi SLG Celje. Po nedeljski podelitvi nagrad, 22. marca, si bo mogoče ogledati še Šalo za žene, ki so jo po Molieru pripravili na AGRFT. V okviru spremljevalnega programa bo 8. marca na velikem odru na ogled Gurneyeva komedija Punči v izvedbi MGL, na Odrupododrom bo nastopil Adi Smolar; 15. marca pa bo na velikem odru predstava Minister v škripcih v izvedbi SLG in na Odrupododrom Ionescova Inštrukcija v izvedbi Koreodrame Ljubljana.
Resna komedija Emancipiranke Vere Remic Jager
18. 02. 1998 15.45
Vera Remic Jager, doslej poznana po Frankolovski trilogiji, ki je sodila v humaniziran konec dramatike NOB, se tokrat predstavlja z resno komedijo Emanicipranke. Delo je izdala Zveza kulturnih društev Slovenije. V Emancipirankah se je avtorica po besedah recenzenta Tarasa Kermaunerja lotila tematike, doslej v slovenski dramatiki že poznane npr. pri Dominiku Smoletu (Igra za igro) in Mirku Zupančiču (Čarobnice). Remičeva opisuje emancipacijo ženske, kakršna je v resnici potekala v 60. letih. Današnje ozračje je sicer že nekoliko drugačno, to pa po Kermaunerjevem mnenju nikakor ne pomeni, da pri nas takšnih zastarelih vzorcev ni več.
Glavni računalnik na Miru zopet v okvari
22. 09. 1997 00.00
Predstavnica tiskovnega središča v Centru za upravljanje poletov (CUP) Vera Medvedkova je sporočila, da je davi ob 3.30 po srednjeevropskem času odpovedal glavni računalnik na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir. Zaradi okvare se ustavljajo obračalni motorji postaje. Napako bodo skušali odpraviti še danes, dodaja predstavnica CUP. Gre za tretjo zaporedno okvaro računalnika na Miru ta mesec oziroma peto v zadnjih dveh mesecih. Zaradi odključitve obračalnih motorjev ne morejo zadrževati sončnih celic postaje v prisojni legi, je sporočila zasebna ruska televizijska hiša NTV.