Vesolje
Začetek muzejske pomladi
30. 03. 2001 00.00
Pokrajina, narava, mesto in vesolje so rdeča nit pomladi 2001 v francoskih muzejih. Po vsej Franciji bodo lahko obiskovalci brezplačno obiskali 850 muzejev. Od lanskega leta v prireditvi "pomlad v muzejih" sodeluje tudi kakih 100 muzejev iz drugih evropskih držav, pa tudi iz Rusije in z Islandije. Večina francoskih muzejev je pripravila tematske razstave. Center Jean-Moulin v Bordeauxu bo predstavil svet koncentracijskih taborišč, švicarski industrijski muzej v Traversu se ukvarja s podzemnim svetom, naravoslovni zgodovinski muzej v Nantesu pa z vesoljem. V muzeji lepih umetnosti v Lyonu bodo pripravili razstavo impresionistične krajine francoskega slikarja in grafika Camilla Pissarra.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Muzej, posvečen Juriju Gagarinu
16. 02. 2001 00.00
V rojstnem kraju kozmonavta Jurija Gagarina v mestu Gagarin, vzhodno od Moskve, gradijo muzej, posvečen prvemu kozmonavtu na svetu in njegovemu poletu v vesolje. Po besedah predstavnice bodočega muzeja Olge Prohorenko so doslej zbrali več kot 10000 razstavnih predmetov. Za 9. marec, obletnico rojstva Jurija Gagarina, načrtujejo odprtje prvega nadstropja muzeja in prve eksperimentalne razstave z naslovom Prvi polet 
Prvi slovenski predmet v vesolju
11. 02. 2001 00.00
8. februarja pred 17 leti je v vesolje prvič poletel slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo s seboj v vesolje ponesli kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Vesoljci so 8. februarja 1984 poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Trojica je odšla na sovjetsko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7 in ostala v vesolju rekordnih 237 dni. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je s sovjetsko-indijsko posadko vesoljcev, ki je v aprilu istega leta obiskala vesoljsko postajo, vrnil na Zemljo. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je nato vrnil v matični klub, ki ga še vedno skrbno hrani.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Izstrelili Ariane 5
20. 12. 2000 00.00
V Gvajanskem vesoljskem središču na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 1.26 in približno 11 sekund po srednjeevropskem času na začetku 43 minut dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili težko evropsko nosilno raketo ariane 5, ki je ponesla v vesolje tri vrste tovora: evropski satelit Astra 2D za luksemburško družbo SES, ameriški satelit GE-8 za družbo Americom in japonsko anteno LDREX japonske vesoljske agencije NASDA.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Proton-K ponesel v vesolje tri satelite
13. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme
22. 09. 2000 00.00
Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Rumba in Tango na poti v vesolje
09. 08. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 13.13 in 35 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 6 na izstrelitvenem kompeksu 31 izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U z dodatno stopnjo fregat, ki naj bi za Evropsko vesoljsko agencijo ESA utirila drugi par evropskih satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Odkritje zvezde
25. 07. 2000 12.28
Astronomi so odkrili zvezdo, imenovano KPD1930+2752, ki bo v naslednjih 200 milijonih let eksplodirala, imela pa bo močbombe, težke 10 milijard ton. Odkritje je pomembno, ker bo proučevanje te zvezde, ki se nahaja na popolnoma drugem koncu vesolja, dalo odgovore na številna vprašanja o nastanku vesolja in tudi človeka.
Pred 31 leti prvič na Luni
21. 07. 2000 21.12
Na današnji dan pred 31-imi leti sta se po Luni prvikrat sprehodila dva vesoljca; to sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Astronomi stehtali vesolje
13. 06. 2000 18.19
Na posvetovanju Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Rochestru, v ameriški zvezni državi New York, so astronomi predstavili tridimenzionalni zemljevid 100.000 galaksij, ki so ga izdelali v projektu 2dF Galaxy Redshift Survey.