Vidrih
Potres povzročil manjše poškodbe na poslopjih
01. 09. 1998 13.46
Predstavniki uprave RS za geofiziko so danes obiskali Dolenjsko oz. območje središča včerajšnjega potresa, kjer pa ne ocenjujejo gmotne škode, temveč skušajo ugotoviti, kje so bili učinki potresa najmočnejši, je za STA povedal svetovalec vlade pri Upravi RS za geofiziko Renato Vidrih.
Vlada doslej še ni prejela poročila komisije za izbiro drugega koncesionarja GSM
21. 05. 1998 16.15
Vladna komisija za izbor drugega koncesionarja za mobilno telefonijo GSM, ki naj bi danes končala svoje delo in vladi posredovala svojo odločitev v zvezi z izbiro drugega koncesionarja, doslej tega še ni storila. Na vprašanje STA, ali je vlada na današnji seji že dobila v roke poročilo strokovne komisije, je predstavnik urada vlade informiranje Branko Vidrih na novinarski konferenci po seji vlade odgovoril nikalno.
Po rušilnem potresu še okoli 200 popotresnih sunkov
14. 04. 1998 11.47
Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je danes za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da so slovenske potresne opazovalnice od nedelje do danes zabeležile okoli sto popotresnih sunkov. Potresne opazovalnice, ki so bližje epicentru nedeljskega rušilnega potresa v Kobaridu in Bovcu pa so zabeležile okoli 200 popotresnih sunkov.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.