Visoki
Carlsberg kupuje Feldschlösschen
03. 11. 2000 00.00
Danski proizvajalec piva Carlsberg bo za 492 milijonov ameriških dolarjev kupil največjo švicarsko pivovarno Feldschlösschen, so sporočili iz pivovarne Carlsberg. S tem bo Carlsberg, ki ima v lasti tudi pivovarno Tuborg in okrog 100 drugih podružnic, vstopil na švicarski trg piva, katerega 45-odstotni delež pokriva prav Feldschlösschen.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Petritsch poziva Koštunico
21. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik ZN za BiH Wolfgang Petritsch je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na srečanju v Beogradu pozval, naj spoštuje mirovni proces v BiH. ZRJ je ena ključnih podpisnic Daytonskega sporazuma in mora znova sodelovati v procesu normalizacije razmer v BiH, je poudaril avstrijski diplomat.
Zoran Dukić v Cankarjevem domu
20. 10. 2000 00.00
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi ob 19.30 prvi koncert iz cikla Zvoki šestih strun, na katerem se bo predstavil kitarist Zoran Dukić. Zagrebški kitarist bo zaigral šest skladb, med katerimi je največ pozornosti namenjene Bachovi Sonati za violino. Omenjeno delo bo v Ljubljani predstavljeno že tretjič.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Nacionalizem še vedno ogroža stabilnost Evrope
17. 10. 2000 00.00
V Varšavi se je danes začela mednarodna konferenca o varovanju državljanskih in človekovih pravic, ki se jo udeležuje 400 predstavnikov iz 54 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in 130 mednarodnih nevladnih organizacij. Visoki komisar OVSE za manj šine Max van der Stoel, ki je odprl konferenco, je dejal, da nacionalizem še vedno ogroža stabilnost v Evropi, tudi po odhodu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Po njegovih besedah ta grožnja še ni minila, saj veliko narodov še vedno igra na karto nacionalizma.
Zmaga Mogočnih račkov
17. 10. 2000 00.00
Igralec Mogočnih račkov Paul Kariya je bil v severnoameriški hokejski ligi NHL tako osredotočen na srečanje z Rangerji, da je skoraj pozabil, da ima 26. rojstni dan. Kariya je bil hkrati eden najzaslužnejših za zmago Anaheima nad New Yorkom s 4:3, saj je dosegel zadetek, temu pa dodal še odlično asistenco.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Sabonis operiran
14. 10. 2000 00.00
Litovski košarkarski zvezdnik Arvidas Sabonis, ki že šesto sezono zapored igra v najmočnejši košarkarski ligi na svetu NBA, je uspešno prestal operacijo levega kolena in ga kar nekaj tednov ne bo na igriščih, so sporočili predstavniki njegovega kluba Stezosledci iz Portlanda.
Izetbegović odstopil
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović je po desetih letih v političnem vrhu BiH na izrednem zasedanju predsedstva tudi uradno odstopil s položaja. "Kot sem napovedal, sem se iz že znanih razlogov odločil za odstop še pred koncem mandata," je dejal 75-letni Izetbegović, ki je junija kot razlog za odločitev navedel starost in slabo zdravje. Tedaj je pojasnil, da delo člana predsedstva zahteva fizične sposobnosti, ki jih nima več.
Izetbegović bo predal predsedovanje
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović bo predsedovanje temu najvišjemu organu v državi predal srbskemu članu Živku Radišiću in se obenem umaknil iz aktivnega političnega življenja. Doyen diplomatskega zbora, slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošić je na torkovi poslovilni slovesnosti poudaril, da se poslavljajo od "državnika, udeleženca burnih časov, ki je pustil globoko sled v zgodovini te države in v evropskih dimenzijah". Še posebej je poudaril njegovo aktivno in odločno vlogo pri nastajanju in podpisovanju ter kasnejšemu uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma.
Raje v družbi psa kot s svojo ženo
13. 10. 2000 00.00
Eden od treh Italijanov ima raje družbo svojega psa kot družbo partneric, ker se njihovi štirinožni hišni ljubljenčki ne prepirajo o vsebini večernega televizijskega programa, je pokazala raziskava italijanskega mesečnika Class. 26 odstotkov soprog pa je zagotovilo, da psi dobro zapolnijo praznino v odnosu s partnerjem, potem ko otroci odidejo od doma. Po mnenju 15 odstotkov vprašanih pomagajo psi svojim lastnikom tudi pri sklepanju novih prijateljstev. Class, ki je sicer namenjen predvsem italijanski visoki družbi, je raziskavo izvedel med 655 Italijani, starimi od 25 do 60 let.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
Predrag Danilovič zaključil kariero
12. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski košarkar Predrag Danilović je dobesedno "šokiral" evropsko košarkarsko srenjo: na uradni predstavitvi italijanskega Virtusa iz Bologne pred začetkom sezone 2000/01 je priljubljeni Saša, kot jugoslovanski ter italijanski mediji kličejo Danilovića, številni množici v bolonjski dvorani Malaguti sporočil, da končuje košarkarsko kariero zaradi pomanjkanja motiva in vse pogostejših poškodb. Košarkarski "tifosi" so s solzami v očeh sprejeli Danilovićevo odločitev, po šokantni novici so jih umirile šele nežne melodije priljubljenega italijanskega pevca in velikega privrženca Virtusa Lucia Dalle.
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Marjanović prevzel notranje ministrstvo
11. 10. 2000 00.00
Srbski premier Mirko Marjanović je po ponedeljkovem odstopu notranjega ministra Vlajka Stojiljkovića prevzel vodenje srbskega notranjega ministrstva, je danes za radio B-92 izjavil visoki predstavnik socialistične stranke (SPS), srbski minister za znanost Branislav Ivković.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Prireditve v Mestu žensk
08. 10. 2000 00.00
Včeraj je na Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk potekala prva od treh stripovskih delavnic Helene Klakočar.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.
EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.
Odprli Center višjih in visokih šol
02. 10. 2000 00.00
V Celju so popoldan odprli Center višjih in visokih strokovnih šol. V okviru centra bosta delovali dve šoli, in sicer Višja strokovna šola celjske poslovno - komercialne šole ter Visokošolski strokovni program za promet Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
Provladni tisk brez zmagovitega zanosa
25. 09. 2000 00.00
Beograjski časniki, ki so pod nadzorom vladajoče levice, so danes izšli brez običajne razglasitve volilne zmage na prvih straneh in so to tokrat prepustili opoziciji naklonjenemu tisku.