Vjesnik
Zapleti okrog mejnega sporazuma
06. 09. 2001 00.00
Predsednik odbora hrvaškega sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac je potrdil, da so razpravo o dogovoru sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško odpovedali. Tudi premier Drnovšek je ob zadnjih zapletih že sklical tiskovno konferenco.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Hrvaški tisk o izročitvi generalov
08. 07. 2001 00.00
Dramatična izredna seja hrvaške vlade, na kateri so pozno sinoči sprejeli odločitev o izročitvi hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so obtoženi vojnih zločinov, zaradi česar so štirje člani vlade iz vrst Hrvaške socialno libralne stranke (HSLS) odstopili, je glavna tema naslovnic današnjih izdaj hrvaških dnevnikov.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Pospešeno reševanje odprtih vprašanj
21. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Odmevi na vrh v Sloveniji
18. 06. 2001 00.00
Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.
Fižulić pričakuje elektriko iz NEK
25. 05. 2001 00.00
Hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulić je izrazil upanje, da bo električna energija iz Nuklearne elektrarne Krško kmalu v hrvaškem elektroenergetskem sistemu. Po pisanju petkovega časnika Vjesnik je Fižulić na novinarski konferenci, na kateri sta skupaj z direktorjem Hrvatske elektroprivrede (HEP) Ivom Čovićem spregovorila o pričakovanih posledicah odprtja energetskega trga na Hrvaškem, še ocenil, da bo zanimanje za gradnjo novih energetskih objektov na Hrvaškem odvisno predvsem od cene električne energije, ki je pod državnim nadzorom.
Vprašanje slovensko-hrvaške meje rešljivo?
21. 05. 2001 00.00
Glede na to, da gre za majhen del ozemlja med razumnima državama, ki želita postati članici EU in zveze Nato, bi moralo biti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško rešljivo, saj gre za odprte in transparentne meje, je za zagrebški Vjesnik izjavil pomočnik generalnega sekretarja zveze Nato Klaus-Peter Klaiber.
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Picula o odprtih vprašanjih s Slovenijo
07. 02. 2001 00.00
V reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bo nujen kompromis, če pa do dogovora kljub temu ne bo prišlo, bi te probleme veljalo prepustiti arbitraži, je v pogovoru za današnji zagrebški časnik Vjesnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Picula ne gre v Izolo
05. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se ne bo udeležil nedeljskega hrvaško- slovenskega srečanja, ki ga v Izoli pripravlja Društvo istrskega prijateljstva. Kot v današnji izdaji poroča zagrebški dnevnik Vjesnik, sklicujoč se na hrvaško zunanje ministrstvo, bo namesto Picule na srečanje prišel njegov pomočnik Joško Paro. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je včeraj dejal, da je pripravljen priti v Izolo, če bo prišel tudi Picula. Na MZZ so danes povedali, da jih hrvaška stran uradno za zdaj še ni obvestila o tem, ali se bo minister Picula sestanka udeležil ali ne.
Prevzem Istarske banke
29. 12. 2000 00.00
Na podlagi sklepa delničarjev Istarske banke, sprejetega na sredini skupščini, sta Dalmatinska banka iz Zadra in mednarodni investicijski sklad Regent fond iz Londona formalno prevzela Istarsko banko. S tem se je končala večmesečna agonija omenjene banke in njenih varčevalcev, ki je trajala od marca letos, v četrtkovi številki poroča hrvaški časnik Vjesnik. Delničarji Istarske banke so z večino glasov sprejeli predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala Istarske banke z 213 na 31 milijonov kun, potem pa sprejeli sklep o izdaji novih delnic v korist Dalmatinske banke, ki je v večinski, 60-odstotni lasti Regent fonda, v vrednosti 183,75 milijona kun. Dalmatinska banka je tako pridobila 87-odstotni lastniški delež v Istarski banki. Kot je znano, se je za dokapitalizacijo Istarske banke potegovala tudi Nova Ljubljanska banka (NLB). Za prevzem večinskega deleža v tej hrvaški banki, s katero je v preteklosti že sodelovala, je NLB ponudila 150 milijonov kun.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Peterle o hrvaško-slovenskih pogovorih
06. 08. 2000 16.31
Pogajanja o jedrski elektrarni Krško očitno vodijo k skorajšnjemu zaključku, morda že do konca avgusta, je v pogovoru za današnji hrvaški časnik Vjesnik dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je dinamiko hrvaško-slovenskih pogovorov označil kot ugodno in pospešeno.
Peterle o hrvaško-slovenskih pogovorih
06. 08. 2000 00.00
Pogajanja o jedrski elektrarni Krško očitno vodijo k skorajšnjemu zaključku, morda že do konca avgusta, je v pogovoru za današnji hrvaški časnik Vjesnik dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je dinamiko hrvaško-slovenskih pogovorov označil kot ugodno in pospešeno.
Slovensko zatišje pred volilnim viharjem
02. 08. 2000 11.38
Zagrebški Vjesnik v članku Slovensko zatišje pred volilnim viharjem o razpisu parlamentarnih volitev 15. oktobra v Sloveniji piše kot o najbolj pomembnem dogodku v prvi polovici leta, omenja skrajšane parlamentarne počitnice in obveznost državnega zbora, da še pred razpustitvijo glasuje o 44 zakonskih predlogih. Vendar malokdo verjame, meni Mihailo Ničota, da ta sestava parlamenta zmore uspešno opraviti to nalogo.
Rekorden znesek deviznih rezerv
01. 08. 2000 08.54
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka.
Rezerve Hrvaške 3,53 milijarde USD
31. 07. 2000 11.53
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka. Okrepljeno povpraševanje poslovnih bank po kunah se je iz predsezone preneslo še v sezono. Tako je HNB v zadnjih dveh mesecih od poslovnih bank odkupila 158,87 milijona ameriških dolarjev, piše zagrebški Vjesnik, sklicujoč se na sporočilo s seje sveta HNB. Devizne rezerve hrvaške centralne banke so januarja letos znašale 2,85 milijarde ameriških dolarjev. Februarja so bile nekaj manjše, 2,8 milijarde USD, od marca, ko so znašale 2,92 milijarde USD, pa so se samo še vzpenjale: aprila so dosegle 2,94 milijarde, maja 3,1 milijarde in junija 3,23 milijarde USD.
Zamenjava hrvaškega veleposlanika
10. 06. 2000 13.23
Kot pišejo današnji hrvaški časniki, bo hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko najverjetneje zamenjan.
Zahteve po rušenju Tuđmanove grobnice
31. 03. 2000 13.42
Zagrebško združenje Pogrebnik, ki skrbi za lastništvo grobov in varovanje pietete, zahteva rušenje grobnice hrvaškega predsednika Franja Tuđmana za cerkvijo na Mirogoju in prenos predsednikovih posmrtnih ostankov v njegov družinski grob ali na kak drug kraj, piše današnji Vjesnik.
Hrvaška bo odgovorila s protestno noto
04. 03. 2000 13.09
Hrvaško zunanje ministrstvo bo v odgovoru na protestno noto slovenskega zunanjega ministrstva v zvezi z obmejnim incidentom v Hotizi ponovilo stališča iz sporočila za javnost hrvaškega notranjega ministrstva, ki je dogodek označilo kot manjši obmejni incident. Kot piše sobotna izdaja hrvaškega dnevnika Vjesnik, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v hrvaškem zunanjem ministrstvu, si bosta na skorajšnjem srečanju slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in Tonina Picule obe strani prizadevali za nadaljnje korake k razvoju dobrososedskih odnosov.
Igor Mandić novi glavni urednik Vjesnika
09. 02. 2000 09.28
Nadzorni odbor hrvaškega dnevnika Vjesnik, ki je blizu nekdaj vladajoči HDZ, je včeraj Nenada Ivankovića na njegovo željo odstavil s položaja glavnega urednika. Za novega glavnega urednika je odbor imenoval dolgoletnega novinarja in kritika Igorja Mandića. Na osebno zahtevo je odbor odstavil tudi namestnika glavnega urednika Marka Barišića. Ivanković je naloge odgovornega urednika opravljal od leta 1996, Mandić pa jih bo začel opravljati jutri.
Odstopila direktor in odgovorni urednik Hine
15. 12. 1999 19.03
Direktor hrvaške tiskovne agencije (Hina) Ljubomir Antić je odstopil, glavni urednik Benjamin Tolić pa je na hrvaški državni vrh naslovil protest, ker pristojna državna telesa tiskovne agencije niso pravočasno obvestila o smrti predsednika Franja Tuđmana, piše Vjesnik.
Hrvaški tisk o slovenski politični situaciji
24. 10. 1999 08.38
Primer Piran se je v Sloveniji mnogo bolj kot na Hrvaškem znašel v (pred)volilnem vrtincu, v sobotni izdaji piše Vjesnik. Vse, kar se v zadnjem času dogaja na slovenski politični sceni, namreč služi nabiranju predvolilnih točk, v igro pa je, vsaj posredno, vpletena tudi Hrvaška.
Blokada izvoza rdečega mesa v EU?
18. 10. 1999 14.00
Na Veterinarsko upravo Slovenije, ki deluje v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v petek iz Bruslja prispela napoved, da bo jutri ali sredo stalni veterinarski odbor Evropske unije obravnaval možnost, da Sloveniji odvzame pravico do izvoza rdečega mesa v države članice. Slovenija uradno prepovedi še ni dobila, veterinarska uprava pa je veterinarskemu zavodu kljub temu začasno prepovedala izdajo veterinarskih spričeval za izvoz mesa v države EU.