Vladimir
Odprli mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo
04. 11. 1999 12.56
Ruski vojaki so davi odprli največji mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo. Na uro naj bi mejo prestopilo okrog sto beguncev, saj so postopke za prehod meje poenostavili. Tako lahko ženske in otroci prestopajo mejo brez izpolnjevanja dokumentov. Kot posledico odprtja meje navajajo povečan dotok beguncev.
Končano bližnjevzhodno vrhunsko srečanje
02. 11. 1999 21.25
V norveški prestolnici se je končalo bližnjevzhodno vrhunsko srečanje, posvečeno spominu na nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Sestanek, ki sta se ga poleg palestinskih in izraelskih voditeljev udeležila tudi ameriški predsednik Bill Clinton in ruski premier Putin, naj bi spodbudil nov krog pogajanj, do dokončnega mirovnega sporazuma med Izraelci in Palestinci.
Spominska slovesnost v Oslu
02. 11. 1999 16.23
Ameriški predsednik Bill Clinton, palestinski voditelj Jaser Ararafat in izraelski premier Ehud Barak danes ponovno skušajo oblikovati dokončen načrt za začetek izvajanja mirovnega procesa, ki ga je začel ubiti izraelski premier Jicak Rabin. Voditelji se pred tem udeležili svečane spominske slovesnosti v Oslu, kjer je Rabin leta 1994 prejel Nobelovo nagrado. Clinton je opravil ločene pogovore na štiri oči z Arafatom in Barakom. Oba je pozval naj zagrabita >>trenutek priložnosti<<, ki se jima je ponudila danes.
Koridor za begunce odprt le za kratek čas
01. 11. 1999 21.00
Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.
Začetek pogovorov Clinton-Barak
01. 11. 1999 19.52
V Oslu, kjer poteka dvodnevni bližnjevzhodni vrh, sta popoldne začela pogovore ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak. Pred srečanjem sogovornika nista dajala izjav.
Samsonov nadigral Schlaegerja
31. 10. 1999 16.46
Belorus Vladimir Samsonov je zmagovalec svetovnega pokala namiznoteniških igralcev v kitajskem Xiaolanu. V finalu je Samsonov gladko s 3:0 ugnal Avstrijca Wernerja Schlaegerja.
Rusi obkolili Gudermus
31. 10. 1999 11.01
Rusko letalstvo je včeraj kljub slabemu vremenu nadaljevalo z okrepljenimi napadi na cilje v Čečeniji. Po trditvah ruskih sil naj bi bilo ubitih okoli sto čečenskih upornikov. Vojska pa je zanikala novice o petkovem napadu na konvoj beguncev, v katerem je umrlo najmanj 40 ljudi. Po njihovih trditvah naj bi napadla vrsto vojaških tovornjakov, na katerih naj bi bili čečenski uporniki.
Evropski finale na Kitajskem
30. 10. 1999 17.04
Najboljši namiznoteniški igralci se merijo na svetovnem pokalu v kitajskem Xiolanu. Razplet turnirja je presenetljiv, saj so se v polfinale uvrstili le evropski igralci. V polfinalu je Avstrijec Werner Schlager s 3:0 premagal Šveda Joergena Perssona, Belorus Vladimir Samsonov pa s 3:1 Hrvata Zorana Primorca.
Najmanj 50 mrtvih v bombardiranju
29. 10. 1999 22.58
Ruska letala naj bi spet zadela konvoj z begunci. Uradni viri v Moskvi sicer današnjega napada, ki naj bi se zgodil v kraju Samški, blizu meje z Ingušijo, niso potrdili. Begunci, ki so danes pribežali preko čečensko-inguške meje, pa pripovedujejo, da je v napadu umrlo več deset ljudi, veliko pa je tudi ranjenih.
Vse močnejši mednarodni pritisk na Rusijo
28. 10. 1999 09.25
Evropska unija je včeraj obsodila nasilje v Čečeniji in pozvala rusko vlado, naj se vrne k političnemu dialogu. Finski minister za zunanjo trgovino Kimmo Sasi je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu še dejal, da ruska vlada, kot kaže, nima jasnega načrta za politično rešitev krize.
27 mrtvih v včerajšnjem bombardiranju
25. 10. 1999 09.08
Ruska bojna letala so minuli vikend stopnjevala napade na Čečenijo. V včerajšnjem bombardiranju vasi Serzhen-Yurt je bilo mrtvih najmanj 27 ljudi, med njimi tudi devet otrok. V napadu je bilo veliko oseb tudi ranjenih.
Čečeni uničili dve letali, Rusi zanikajo
24. 10. 1999 09.37
Po trditvah čečenskega ministra za zdravstvo Umarja Khambijeva, je v včerajšnjih napadih ruskih oboroženih sli umrlo 163 ljudi, 380 pa je ranjenih. Opozoril je tudi, da število žrtev narašča z intenziteto ruskih napadov.
Rusija se boji novih terorističnih akcij
23. 10. 1999 20.50
Ruski notranji minister Vladimir Rušajlo je v današnjem govoru, ki so ga predvajale ruske televizijske mreže, posvaril pred morebitnimi novimi terorističnimi akcijami v državi, katerih glavni tarči sta po ministrovih besedah Moskva in Sankt Peterburg.
Na vrhu EU predvsem o Čečeniji
22. 10. 1999 10.59
Voditelji držav članic Evropske unije in Rusije so pogovore na vrhu EU začeli z problematiko čedalje večjih napetosti v Čečeniji. Na srečanju naj bi tudi določili prihodnje odnose med Rusijo in zahodnim blokom, ki čedalje bolj posega v Vzhodno Evropo.
24 mrtvih v napadu na predsedniško palačo
21. 10. 1999 20.12
Ruske sile so danes bombardirale okolico predsedniške palače v Groznem, pri čemer je umrlo najmanj 45 oseb, večinoma žensk in otrok. Dopisnik agencije AFP, ki je bil v času bombardiranja v predsedniški palači, je sporočil, da je v porodnišnici, ki je od predsedniške palače v središču mesta oddaljena 25 metrov, umrlo 27 oseb.
Moskva ne bo prekinila bojnega pohoda na Čečenijo
20. 10. 1999 22.08
Ruski premier Vladimir Putin je danes v Mozdoku v Severni Osetiji dejal, da ruska vojska ne bo prekinila bojnega pohoda na Čečenijo, je poročala agencija Itar-Tass.
Jelcin sklical sestanek
20. 10. 1999 13.54
Kremeljski tiskovni predstavnik Dimitrij Jakušin je sporočil, da se je ruski predsednik Boris Jelcin danes v svoji rezidenci pri Moskvi sestal z ministroma za obrambo in notranje zadeve ter direktorjem ruske tajne službe na pogovorih o nadaljnjih ukrepih za rešitev čečenske krize.
Začetek konference notranjih in pravosodnih ministrov G-8
19. 10. 1999 11.54
Notranji in pravosodni ministri članic skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes srečali v Moskvi, da bi razpravljali o boju proti kriminalu in terorizmu. Dvodnevno srečanje ministrov je odprl sedanji ruski generalni državni tožilec Vladimir Ustinov.
Ruske enote v predmestju Groznega
18. 10. 1999 14.26
Ruske enote so danes vkorakale v predmestje Groznega, kjer niso naletele na odpor. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik ruskega vojaškega poveljstva, je več sto vojakov z oklepnimi vozili zavzelo položaje v vasi Pjervomajski, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Groznega.
Ustanovljen Blok Žirinovskega
13. 10. 1999 19.10
Na skupnem kongresu Liberalne demokratske stranke Rusije (LDPR), gibanja Preporod Rusije ter Ruske zveze svobodne mladine so ustanovili nov volilni blok, t.i. Blok Žirinovskega.
Ruske sile naj bi obkolile Basajeva
12. 10. 1999 08.34
Ruske enote so v vasi Goragorski na zahodu Čečenije obkolile vojaškega voditelja čečenskih upornikov Šamila Basajeva, je včeraj sporočil poveljnik ruskih sil na Kavkazu, general Vladimir Šamanov.
Ruska letala okrepila napade na Čečenijo
10. 10. 1999 11.59
Rusko letalstvo je okrepilo napade na čečenske položaje. V zadnjih 24 urah je bila tarča napadov tudi okolica čečenske prestolnice Grozni, je sporočilo čečensko predsedstvo.
Sestanek zunanjih ministrov SND
08. 10. 1999 15.08
Svet ministrov za zunanje zadeve Skupnosti neodvisnih držav (SND) se je danes sestal v Livadia Palace blizu Jalte. V središču pogovorov na enodnevni konferenci, katere se je udeležilo 11 ministrskih predsednikov in številni zunanji ministri, sta predvsem gospodarska integracija SND in ustanovitev proste carinske cone, so poročale ruske agencije.
Putin proti preložitvi parlamentarnih volitev
06. 10. 1999 21.27
Ruski premier Vladimir Putin je danes dejal, da se ne bo uklonil pritiskom glede preložitve ruskih parlamentarnih volitev, ki so načrtovane za december, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
''Čečenija je ruska notranja zadeva''
05. 10. 1999 18.53
Trenutne razmere v Čečeniji so izključno ruska notranja zadeva, je danes po srečanju z nekaterimi visokimi ruskimi funkcionarji dejal ruski premier Vladimir Putin.
Čečenske sile zavzele štiri vasi na severu Čečenije?
05. 10. 1999 11.56
Čečenske sile naj bi po bojih z rusko vojsko prevzele nadzor nad štirimi vasmi na severu Čečenije. V spopadih naj bi bilo ubitih 40 ruskih vojakov, trdijo čečenski viri.
Putin in Jelcin o pranju denarja
04. 10. 1999 15.59
Ruski premier Vladimir Putin je po današnjem srečanju z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom v Kremlju dejal, da bodo v kratkem ustanovili komisijo, ki bo pripravila novo različico zakona o ukrepanju proti pranju denarja. Zakon bodo nato predložili dumi, spodnjemu domu ruskega parlamenta.
NHL v leto 2000 z novim moštvom
03. 10. 1999 08.51
Hokejisti najmočnejših klubov v Severni Ameriki so v soboto začeli novo prvenstvo lige NHL. Sezono bodo zaznamovale spremembe pravil, novo moštvo v ligi (Atlanta Thrashers) ter slovo legendarnega Waynea Gretzkyja, ki je po 20 letih končal kariero.
V Čečeniji ubitih deset ruskih vojakov
01. 10. 1999 21.49
V prvih kopenskih spopadih med ruskimi in čečenskimi silami je bilo ubitih 10 ruskih vojakov, je sporočil predstavnik lokalnih čečenskih oblasti.
Višja strokovna šola za poslovne sekretarje
01. 10. 1999 18.53
V zavodu za izobraževanje Doba v Mariboru so danes odprli višjo strokovno šolo za poslovne sekretarje. Na odprtju prve zasebne višje šole v državi, ki ima za svoj program koncesijo ministrstva za šolstvo in šport, so bili tudi državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Aloj Pluško, mariborski župan Boris Sovič, direktor Centra za poklicno izobraževanje Vladimir Tkalec in drugi gosti. Na zasebni višji strokovni šoli za poslovne sekretarje bo po besedah direktorice Dobe Jasne Dominko-Baloh letos študiralo 72 rednih in 98 izrednih študentov. Študijski program, ki je usmerjen v prakso, so razvili v Dobi, sprejelo pa ga je ministrstvo za šolstvo in šport. Ker ima Doba za izvajanje študijskega programa koncesijo ministrstva za šolstvo in šport, je vpis na višjo strokovno šolo za poslovne sekretarje potekal popolnoma enako kot na druge fakultete in visoke ter višje šole v državi. Za vpis se je spomladi prijavilo preko 600 kandidatov, vendar se je lahko glede na število razpisanih mest vpisalo na redni in izredni študij skupaj samo 170 študentov. Študij je za redne študente brezplačen, šolnina za izredni študij pa znaša 300.000 tolarjev za študijsko leto. Na višji strokovni šoli za poslovne sekretarje bo predavalo 35 predavateljev, zlasti iz gospodarstva, ki jih je imenoval strokovni svet Republike Slovenije za strokovno in poklicno izobraževanje.