Voda
Večje aktivnosti odpovedane
24. 11. 2000 00.00
V Logu pod Mangartom še vedno velja velika stopnja nevarnosti in enaki ukrepi, kot do sedaj, saj je bila zaradi dežja, ki je padal ves dan, večina aktivnosti odpovedana. Potem, ko se je plaz premaknil za pet metrov, so reševalci postavili opazovalnico tudi nad plazom, kjer bo dežural geolog, sicer član skupine 16 strokovnjakov.
Projekt Eko šola se širi
24. 11. 2000 00.00
V projekt Eko šola kot način življenja se je doslej vključilo že 85 slovenskih šol. Glavni namen projekta, ki je sestavni del prizadevanj EU za okoljevarstveno izobraževanje, je ozaveščanje učencev, dijakov, pedagoških in nepedagoških delavcev v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in ostalimi nosilci odločanja. Preko sodobnih oblik dela v šole prenašajo načela trajnostnega razvoja in cilje politike varstva okolja, pri učencih in dijakih pa se na ta način vzpodbuja in razvija okoljska zavest. Delo tega nacionalnega projekta usmerjajo in vodijo prek sestankov koordinacije. V načrtu imajo tri srečanja v šolskem letu, drugo letošnje srečanje pa poteka prav danes v Ajdovščini, kjer bodo udeležencem predstavili ekološke programe podjetja Fructal.
Poplave po Evropi
20. 11. 2000 00.00
Tristo gasilcev se bori proti poplavam, ki so posledica obilnih padavin na območju Aten in Korinta na jugu Grčije. V vaseh vzhodno od prestolnice so morali gasilci posredovati kar v 280 primerih, pri tem pa so rešili 30 ljudi, ki so ostali ujeti na svojih domovih oziroma v avtomobilih, je povedal vodja službe za usklajevanje dela gasilcev Mihalis Panusopulos. Voda je poplavila tudi več sto hiš in trgovin na območju Korinta 80 kilometrov vzhodno od grške prestolnice, kjer je življenje izgubila neka ženska. Močne padavine so povzročile tudi številne motnje v prometu.
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
V Posočju popoldne nehalo deževati
18. 11. 2000 00.00
V Posočju je popoldne nehalo deževati, še vedno pa se ekipe na terenu bojijo poplavnega vala, ki lahko še vedno izbruhne. Voda v strugi reke Koritnice je sicer že nekoliko upadla, strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da si je podivjana voda našla kakšno drugo pot, morda pod površjem, in lahko nepričakovano udari.
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Posledice poplav
08. 11. 2000 00.00
Med tem, ko se je pretok reke Drave na mariborskem območju včeraj
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Meteorologi pričakujejo poplave
06. 11. 2000 00.00
Ob novem poslabšanju vremena lahko po predvidevanjih Hidrometeorološkega zavoda RS do jutrišnjega popoldneva na nekaterih območjih Slovenije pade tudi preko 200 litrov padavin na kvadratni meter. Padavine bodo najmočnejše ponoči, meja sneženja bo sprva na 1500, kasneje na 2000 metrih nadmorske višine. Padavine bodo jutri čez dan oslabele, ne pa tudi prenehale. Zaradi novih padavin bodo naraščali vodotoki, ki imajo v vzhodni Sloveniji visoko vodno stanje že od preteklih padavin. Danes popoldne in v torek med 6. in 8. uro predvidevajo visoko plimovanje morja, predvsem danes pa obstaja tudi možnost, da morje poplavi tudi nižje ležeče dele obale. V zahodni polovici države obstaja tudi velika verjetnost proženja zemeljskih plazov.
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Povečani pretoki večjih rek
04. 11. 2000 00.00
Močne padavine, ki so že včeraj zajele zahodne in severne predele države, so se v noči iz petka na soboto še okrepile. Zato so se pretoki rek Sore, Idrijce, Notranjske Reke in manjših vodotokov prek noči močno povečali. Pogojne vrednosti vodotokov so bile presežene na reki Savi v zgornjem in srednjem toku, Soči v Solkanu, Vipavi v Dolenjem, Savinji v Nazarjih in na Ljubljanici v Mostah. Zaradi obilnih padavin, visokih temperatur in topitve snega v avstrijskih gorah se je močno povečal pretok Drave. Povečani pretoki rek so zaradi močnih padavin večinoma že dosegli najvišje visokovodne konice.
Novosti razstavnega programa
25. 10. 2000 00.00
Na različnih lokacijah po Sloveniji bodo nocoj na ogled ponudili več razstav. V kiparski galeriji Latobia bodo ob 19. uri odprli samostojno razstavo Jurija Smoleta Flajerji, v Tržaški knjigarni v Trstu bodo ob 18.30 predstavili umetnika Roka Zelenka in njegovo slikarsko razstavo, Galerija Lek pa bo gostila razstavo fotografij Voda je življenje
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Poslabšanje vremena v Španiji
24. 10. 2000 00.00
Na severovzhodu Španije že več dni močno dežuje. Zaradi naraslih voda je življenje izgubilo osem oseb, več ljudi pogrešajo. Vremenoslovci opozarjajo, da se bo vreme v naslednjih dneh še poslabšalo.
Hudo neurje v Španiji
22. 10. 2000 00.00
Po hudih poplavah v Švici in Italiji je hudo neurje z obilnimi padavinami ta konec tedna prizadelo tudi Španijo. Ob sredozemski obali Španije so življenje izgubili trije ljudje, tri osebe, med njimi dva otroka, pa še pogrešajo. V Montbriu ob Costi Doradi je hotela štiričlanska družina s terenskim vozilom prečkati hudournik, vendar je bila pri tem neuspešna. Potniki so izstopili iz vozila, pri tem pa jih je odnesla deroča voda. Dva od njih so kasneje našli mrtva. Identiteta žrtev še ni znana. Po podatkih oblasti gre za najhujše neurje v zadnjih 30 letih. V Lorci na jugu Španije pa je narasla reka odnesla s seboj avtomobil, v katerem je bila tričlanska družina. Moža so rešili, medtem ko so njegovo ženo našli mrtvo
Gladina reke Pad ostaja visoka
20. 10. 2000 00.00
Izredno stanje, ki so ga italijanske oblasti uvedle zaradi narasle gladine reke Pad, bo trajalo vsaj do nedelje, je povedal italijanski minister za notranje zadeve Enzo Bianco. Trenutno še obstaja nevarnost zrušitve nasipov, vendar je ta nevarnost vse manjša, saj se je pritisk vode na nasipe znatno zmanjšal. Še naprej pa je potrebno nadzorovati delto Pada. Zaradi naraslih voda v zadnjem tednu dni je umrlo 25 oseb, štiri pa še pogrešajo.
Poplave v Evropi
17. 10. 2000 00.00
Skoraj neprekinjeno močno deževje je v zadnjih dneh na severu Italije in jugu Švice zahtevalo najmanj 20 smrtnih žrtev, okoli 30 ljudi pa še pogrešajo. Kot so zvečer sporočile italijanske oblasti, je na severu Italije doslej umrlo 13 ljudi, od tega deset v dolini Aoste, o dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta, na ligurski obali pa je umrl nek mornar. V švicarskem kantonu Valais sta v poplavah po zadnjih uradnih podatkih umrla dva človeka, po sobotnem zemeljskem plazu v švicarski vasi Gondo pa še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove.
Verheugen bo obiskal Slovenski paviljon
05. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen bo v petek, 6. oktobra, obiskal svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Med svojim obiskom bo obiskal tudi paviljone držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo ter se tako ustavil tudi na slovenskem paviljonu.
Slovo Olimpije od pokala UEFA
29. 09. 2000 00.00
Nogometaši Olimpije so v povratni tekmi 1. kroga pokala UEFA v Barceloni izgubili s španskim Espanyolom z 0:2 (0:2) in s skupnim izidom 2:3 izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Srečanje v Barceloni je bilo sicer zaradi nemogočih razmer za igro prekinjeno v 85. minuti, vendar je na koncu obveljal izid 0:2.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Neurje v Kalabriji zahtevalo žrtve
10. 09. 2000 00.00
V hudem neurju, ki je sinoči prizadelo južnoitalijansko pokrajino Kalabrija, je v počitniškem kampu danes umrlo osem ljudi, v bolnišnico pa so prepeljali 38 ranjenih. Italijanska televizija je poročala, da je po obilnih padavinah reka blizu počitniškega kampa La Giare v bližini obmorskega mesteca Soverato prestopila bregove. Njihova trupla so davi našli gasilci in policisti.
Francozom so se pridružili še britanski kmetje
08. 09. 2000 00.00
Britanski kmetje so ponoči zaprli dostop do rafinerije Stanlow v Angliji. Od parlamenta v Londonu zahtevajo, da prekine počitnice in začne razpravo o naraščajočih cenah nafte. Kmetje so že napovedali tudi nove blokade, če vlada in parlament ne bosta posredovala. Kot poudarjajo, so cene bencina v Veliki Britaniji najvišje v Evropi, čeprav država spada med proizvajalke nafte.
Cenejši zakup voda
07. 09. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm in predsednik uprave Telekoma
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Mlekarna Celeia z lastno čistilno napravo
18. 08. 2000 00.00
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je končala projekt koncentracije sirotke, ki jo vsakodnevno izvažajo v Nemčijo in začela s pripravo dokumentacije za gradnjo lastne čistilne naprave, za katero pa bo potrebno odšteti približno 2,5 milijona nemških mark.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.