Vojna

V Liberiji 50 mrtvih

21. 07. 2003 00.00

Spopadi okoli liberijske prestolnice Monrovie se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Najmanj 50 ljudi je umrlo v spopadih med vladnimi vojaki in uporniki gibanja Združeni Liberijci za spravo in demokracijo, ki so v bojih uporabljali predvsem bombe.

George Bush ml.

20. 07. 2003 00.00

Ameriški predsednik Bush in britanski premier Blair sta v zadnjih dveh tednih v predstavniških domovih svojih držav pod nenehnim pritiskom, saj jima očitajo, da je koalicija voljnih, ki sta jo sestavila, pravzaprav izsilila vojno v Iraku. Pokazalo se je namreč, da so bili dokazi o iraškem jedrskem orožju izmišljeni.

Vojna grobišča bo odslej urejal zakon

19. 07. 2003 00.00

Veljati je začel zakon o vojnih grobiščih, ki ureja varstvo vojnih grobišč v Sloveniji. Med drugim zakon določa tudi napis na grobiščih žrtev vojne - po vojni usmrčenih oseb, ki je bilo eno najbolj spornih vprašanj med poslanci. Obveljal je napis: <em>"Žrtev (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev, Republika Slovenija"</em>.

Husein spet pozval k uporu

17. 07. 2003 00.00

Dve arabski televiziji sta predvajali zvočni posnetek, na katerem naj bi Sadam Husein nagovoril iraško ljudstvo. Domnevno Sadamov glas poziva Iračane k nadaljevanju upora zoper okupacijske sile, ki so bile zaradi obletnice nekdanje iraške vladajoče stranke Baas v polni pripravljenosti. Medtem so Američani v Iraku priznali, da se v tej državi zdaj odvija gverilska vojna.

Kongo bliže miru?

17. 07. 2003 00.00

V DR Kongu so zaprisegli štirje novi predsedniki, ki naj bi s skupnimi silami pri vodenju države dosegli konec državljanske vojne, ki že pet let divja v državi. Glavni cilj nove vlade je vzpostavitev miru v državi. Sicer je v zadnjih plemenskih spopadih na severovzhodu države umrlo 54 ljudi.

Schulz se je opravičil

16. 07. 2003 00.00

Nemški poslanec v Evropskem parlamentu Martin Schulz se je italijanski vladi opravičil za očitek, da je rasistična. Poudaril je, da njegov očitek ne velja celotni vladi, saj je želel kritizirati le italijansko Severno ligo.

Pivovarska vojna: nadaljevanje na sodišču

16. 07. 2003 00.00

Pivovarna Union je praktično že v rokah Laščanov, zgodba pa s tem še ni končana. Vojna med pivovarji se nadaljuje na sodišču. Tožbe sta že prej vložila Pivovarna Laško in belgijski Interbrew, v kratkem pa bodo na ustavnem sodišču najbrž pristale še tri nove pritožbe. Ljubljanska borza pa je sprostila trgovanje z delnicami obeh pivovarn.

Pivovarska vojna: odzivi politikov

15. 07. 2003 00.00

Politične stranke so večinoma zadovoljne z odločitvijo Urada za varovanje konkurence. Zato pa molčita direktor Kapitalske družbe Jože Lenič, ki je januarja lani delnice Uniona prodal Interbrewu, in nekdanji direktor Odškodninske družbe Anton Končnik, ki je ravno zaradi pivovarske vojne izgubil direktorski položaj.

ZDA vztraja pri odstopu Taylorja

15. 07. 2003 00.00

Ameriški predsednik George Bush je generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) Kofiju Annanu zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati pri zaustavitvi državljanske vojne v Liberiji. Pogoj za to je odstop liberijskega voditelja Charlesa Taylorja, ki ga je sodišče ZN obtožilo vojnih zločinov. Bush je tudi vnovič opozoril, da je Sadamov režim 12 let skrival orožje za množično uničevanje.

Ritter: Bush nezakonito napadel Irak

15. 07. 2003 00.00

Nekdanji inšpektor ZN v Iraku Scott Ritter je izdal knjigo, v kateri je ameriškega predsednika Georgea Busha obtožil, da je nezakonito napadel Irak, pozval pa je tudi k zamenjavi oblasti v ZDA na naslednjih volitvah. Svoje kritike je namenil tudi generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu in nekdanjemu vodji inšpektorjev ZN v Iraku Hansu Blixu.

Pivovarska vojna: zmagali Laščani?

14. 07. 2003 00.00

Urad za varstvo konkurence je izdal odločbo o tem, čigava bo Pivovarna Union. Po neuradnih podatkih je zmagovalka Pivovarna Laško. Odločitev je sprejel Plahutnik, saj ga ministrica za gospodarstvo Tea Petrin ni izločila iz postopka, kot je pred mesecem dni zahteval belgijski Interbrew.

Američani v Iraku še štiri leta

11. 07. 2003 00.00

Ameriške sile bodo v Iraku ostale še štiri leta, je pred člani ameriškega kongresa v Washingtonu dejal nekdanji poveljnik koalicijskih enot v Iraku, general Tommy Franks, ki je tudi priznal, da se vojaki soočajo z resnimi varnostnimi težavami.

Šljivančanin se bo branil kot nedolžen

10. 07. 2003 00.00

Nekdanji častnik JLA Veselin Šljivančanin se je pred haaškim sodiščem izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Obtožen je pokola 200 vojnih ujetnikov v Vukovarju novembra leta 1991. Srbska policija pa je sporočila, da iskanega Ratka Mladića ni v Srbiji.

Vprašljivi razlogi za kampanjo v Iraku

10. 07. 2003 00.00

Ameriška administracija se otepa vse pogostejših vprašanj in kritik glede razlogov za napad na Irak. V podobnem položaju je tudi oblast v Veliki Britaniji, kjer pa so prepričani, da bodo našli iraško orožje za množično uničevanje.

Nove žrtve med Američani v Iraku

10. 07. 2003 00.00

V ločenih napadih na okupacijske sile v Iraku sta bila v sredo ubita dva ameriška vojaka. V Faludži pa protestirajo iraški policisti, ki zahtevajo, da ameriška vojska zavoljo večje varnosti zapusti mesto. Poveljnik koalicijskih sil pa je napovedal, da bi ameriška vojska v Iraku lahko ostala še štiri leta.

ZDA bodo sodelovale v Liberiji

09. 07. 2003 00.00

Ameriški predsednik Bush se je v Južnoafriški republiki srečal z južnoafriškim kolegom Thabom Mbekijem. Potrdil je, da ZDA nameravajo sodelovati pri reševanju krize v Liberiji, o obsegu svoje vloge pri tem pa se še pogovarjajo.

Lilić nadaljeval pričanje v Haagu

09. 07. 2003 00.00

Zoran Lilić, nekdanji predsednik ZRJ, je v nadaljevanju pričanja pred haaškim sodiščem v procesu proti Miloševiću zatrdil, da se nihče iz njihovega vodstva ni nikoli zavzemal za uresničitev ideje Velike Srbije. Pravi, da so se srbske oblasti v začetku 90. let zavzemale za ohranitev Jugoslavije kot države, v kateri živijo vsi Srbi.

Demokrati za preiskavo o obveščevalnih podatkih

09. 07. 2003 00.00

Tako ameriška kot britanska administracija sta tarči kritik zaradi uporabe obveščevalnih podatkov pri opravičevanju napada na Irak. Britanski premier ponavlja, da z obtožbami o iraškem orožju niso zavajali, ameriški demokrati pa zahtevajo obširno preiskavo uporabe obveščevalnih podatkov.

Blair vztraja pri svojem

08. 07. 2003 00.00

V zagovoru pred parlamentarno preiskovalno komisijo je britanski premier Tony Blair vztrajal, da je bila njegova odločitev o vojni proti Iraku pravilna in da ni zavajal javnosti ali parlamenta. Ameriški časnik Washington Post pa poroča, da je administracija ZDA prvič priznala napačne trditve o Iraku.

Ameriški vojaki že v Liberiji

07. 07. 2003 00.00

V liberijsko prestolnico Monrovia je dopotovala ekipa ameriških vojaških strokovnjakov, ki bo odločila, ali naj ZDA v okviru mednarodnih mirovnih sil napotijo v Liberijo kontigent svoje vojske.

Turški vojaki bodo izpuščeni

06. 07. 2003 00.00

Ameriški podpredsednik Dick Cheney je turškemu premieru Recepu Tayyipu Ergdoganu zagotovil, da bodo turške vojake, ki so jih koalicijske sile zajele na severu Iraka, izpustili. Uradna Ankara je sicer zagrozila celo s prepovedjo preletov ameriških letal čez svoje ozemlje, če vojaki ne bodo brezpogojno izpuščeni.

Američani zajeli turške vojake

05. 07. 2003 00.00

Američani so na severu Iraka zajeli skupino turškhi vojakov, kar je uradna Ankara že ostro obsodila. V mestu Ramadi zahodno od Bagdada je bilo v napadu na policijsko postajo ubitih najmanj sedem ljudi, v bližini Mosula na severu Iraka pa so odkrili še eno množično grobišče žrtev režima strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina.

Liberijski predsednik mora iz države

05. 07. 2003 00.00

48-urni ultimat, ki so ga ZDA postavile liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju za odhod iz države, se bo v kratkem iztekel. Taylorjev odhod je prvi korak k stabilnosti v Liberiji, poudarjajo v Washingtonu, kjer so že oblikovali skupino strokovnjakov, ki jo bodo poslali v Liberijo.

Liberijski predsednik pripravljen odstopiti

04. 07. 2003 00.00

Liberijski predsednik Charles Taylor je znova obljubil, da bo odstopil, a ob tem poudaril, da bo položaj zapustil šele, ko bodo v državi namestili mednarodne mirovne sile, ki pa svoj prihod pogojujejo prav z Taylorjevim odstopom.

Skrajneži grozijo s prekinitvijo premirja

03. 07. 2003 00.00

Brigade mučenikov Al Akse, oboroženo krilo gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata, so zagrozile s prekinitvijo začasnega premirja, potem ko so izraelski vojaki v mestu Kalkilija na Zahodnem bregu ubili njihovega lokalnega vodjo.

Bodo Američani posredovali v Liberiji?

03. 07. 2003 00.00

Medtem ko Liberijci še vedno pozivajo ZDA, naj v državo pošljejo svoje enote, ki bi končale državljansko vojno, ameriški predsednik Bush o napotitvi sil v Liberijo še "razmišlja". Hkrati pa je liberijskega predsednika Taylorja spet pozval naj odstopi.

Milijoni za Sadamovo glavo

03. 07. 2003 00.00

ZDA so ponudile 25 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi vodila k prijetju Sadama Huseina ali potrdila njegovo smrt. Deset milijonov manj pa ponujajo za podobne informacije o Sadamovih sinovih, Udaju in Kusaju.

Pritisk na ZDA glede Liberije

02. 07. 2003 00.00

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je ponovil poziv Varnostnemu svetu ZN, naj nujno sprejme resolucijo o napotitvi mirovnih enot v Liberijo, in dejal, da jih mora voditi močna država. Oči mednarodne skupnosti so uprte v ZDA, saj so Liberijo leta 1847 ustanovili ameriški sužnji.

Eksplozija v skladišču streliva

30. 06. 2003 00.00

Ameriški vojaki so med iskanjem članov iraških uporniških skupin aretirali nekaj sto Iračanov. V nekem kraju na zahodu Iraka pa je prišlo do eksplozije skladišča streliva nekdanje iraške vojske, pri čemer je umrlo najmanj 25 Iračanov.

Predal se je haaški obtoženec iz BiH

30. 06. 2003 00.00

Srbskim oblastem se je predal bosanski Srb Željko Meakić, ki ga obtožnica haaškega sodišča bremeni, da je kot poveljnik ujetniškega taborišča v Omarski izvršil genocid, zločine proti človečnosti ter da je kršil ženevske konvencije in vojno pravo.