Volitve
Estonija še brez predsednika
27. 08. 2001 00.00
Estonski parlament v prvem krogu glasovanja po pričakovanjih ni uspel izvoliti novega predsednika države.
Vojaška vaja v Belorusiji
26. 08. 2001 00.00
V Belorusiji se je začela največja vojaška vaja, v kateri sodeluje 9000 vojakov in 1600 vojaških vozil.
Volitve na Fidžiju
25. 08. 2001 00.00
Prve parlamentarne volitve na Fidžiju po državnem udaru pred 15 meseci zaenkrat potekajo mirno.
BiH dobila stalni volilni zakon
23. 08. 2001 00.00
BiH je dobila stalni volilni zakon, ki omogoča normalen potek volitev ter med drugim določa, da morajo vsi volivci, ki na dan volitev nezakonito koristijo tujo lastnino, voliti tam, kjer so živeli pred vojno.
Nedovoljeno financiranje volitev?
21. 08. 2001 00.00
Predsednik ZLSD Borut Pahor je poudaril, da stranka za volitve ni prejela finančne podpore iz tujine in zanjo formalno tudi ni zaprosila.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Rezultati volitev v Albaniji
09. 07. 2001 00.00
Albanski socialisti so se razglasili za zmagovalce drugega kroga nedeljskih parlamentarnih volitev. Generalni sekretar stranke Gramoz Ruci je sinoči novinarjem v Tirani povedal, da je stranka v 37 od 43 volilnih okrožjih, v katerih je bil potreben drug krog volitev, dobila večino. Na osnovi teh izidov in izidov prvega kroga volitev, naj bi Socialistična stranka v parlamentu dobila od 75 do 77 poslancev. Socialisti so v prvem krogu volitev 24. junija dobili 46,7 odstotka glasov, demokratična opozicija pa 42 odstotkov glasov. V albanskem parlamentu je 140 poslancev, od katerih je 100 imenovanih na neposrednih volitvah, 40 pa na osnovi razmerja glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah. Ruci je še pojasnil, da naj bi socialisti in stranke demokratske zveze, v katero poleg Socialistične stranke spadajo še Socialdemokratska stranka in Kmečka stranka, dobili 85 sedežev v parlamentu. Volitve naj bi po besedah predstavnika opozicije potekale v ozračju "terorja in zastraševanja".
Wahid postavil ultimat
09. 07. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid je danes zagrozil, da bo razglasil izredne razmere in razpisal predčasne parlamentarne volitve, če poslanci do 20. julija ne bodo opustili postopka za njegovo odstavitev. Wahid je postavil ultimat, potem ko se politični nasprotniki niso odzvali predsednikovemu povabilu in se niso udeležili današnjih pogovorov o rešitvi politične krize v Indoneziji. Neudeležba na pogovorih odraža, v kakšni politični osamitvi je Wahid, ki ga sicer obtožujejo korupcije. Indonezijski parlament bi moral postopek o odstavitvi predsednika države začeti 1. avgusta.
Ustanovljen svet za telekomunikacije
07. 07. 2001 00.00
Z odlokom predsednika DZ, ki je začel veljati danes, je ustanovljen svet za telekomunikacije, katerega naloga je spremljanje in svetovanje pri usmerjanju trga telekomunikacij. Prvo sejo sveta bo sklical minister za informacijsko družbo oz. oseba, ki jo za sklic pooblasti, v 15 dneh po začetku veljavnosti odloka, med drugim določa odlok, objavljen v najnovejšem Uradnem listu.
Bulatović zavrnil mandat
06. 07. 2001 00.00
Predsednik projugoslovanske črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović je zavrnil mandat za sestavo zvezne vlade, ki mu ga je ponudil predsednik Koštunica. Ob tem je izjavil, da Črna gora dejansko ni več del Jugoslavije, krizo pa lahko rešijo samo še izredne volitve. Za nastale razmere je obtožil srbskega premiera Zorana 195144inđića. Njegov predlog o ustavnih spremembah, ki bi republikam omogočile večjo avtonomijo, je zavrnil tudi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović.
Eno leto Stranke mladih
04. 07. 2001 00.00
Stranka mladih Slovenije (SMS) je z dopoldanskim zajtrkom za člane stranke, goste in novinarje obeležila prvo obletnico ustanovitve stranke. V pozdravnem govoru je predsednik stranke Dominik S. Černjak dejal, da je pred letom dni marsikdo mislil, da je njihovo prizadevanje brezplodno in da ne bo prineslo rezultata. Vendar so lanske parlamentarne volitve po njegovih besedah pokazale, da njihova vizija ni le interna vizija. Černjak je še ponovil strankino stališče, da jih preteklost zanima samo toliko, da ne ponavljajo istih napak v prihodnosti. V SMS poudarjajo človeški dejavnik, informatizacijo in tehnološki razvoj s poudarkom na socialnih in okoljskih razsežnostih razvoja, ki naj dvigne kvaliteto življenja za vse, ne le za mlade. Vsakdo mora imeti možnost za izobraževanje, mladim pa je potrebno omogočiti možnost sodelovanja tako v politiki kot v gospodarstvu.
ZRJ brez vlade
04. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.
Zapravljivi kongresniki
03. 07. 2001 00.00
Kot je bilo pričakovati, ameriški kongresniki v predstavniškem domu in senatu niso pripravljeni upoštevati prošnje Bele hiše, da v imenu predsednikovega načrta o davčnih olajšavah malce zmanjšajo porabo za programe, s katerimi si pridobivajo politične točke med domačimi volivci. Med razpravo o proračunu za naslednje leto prihajajo na dan veliki zneski, ki grozijo, da bodo v kombinaciji z davčnimi olajšavami, hitro požrli proračunske presežke.
Odstop severnoirskega premiera
01. 07. 2001 00.00
Zmerni severnoirski protestant David Trimble je uresničil svoje napovedi, da bo odstopil s položaja predsednika severnoirske vlade, če se Irska republikanska armada do 1. julija ne bo začela razoroževati. Trimble je za svojega naslednika predlagal Rega Empyja, ki v severnoirski vladi opravlja dolžnosti ministra za industrijo in trgovino, obenem pa izrazil pripravljenost, da ponovno nastopi položaj, vendar "le če se na Severnem Irskem ne bo več uporabljalo orožje". Svojo odločitev je še pojasnil z "zaskrbljenostjo glede možnosti popolne uresničitve mirovnega sporazuma iz leta 1998, ki predvideva razorožitev tako protestantskih kot katoliških milic v pokrajini". Britanski premier Tony Blair je izrazil obžalovanje zaradi Trimblovega odstopa. Dejal je, da je bil Trimble dober premier in dodal, da razume razloge, zaradi katerih je odstopil.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
Alžirska vojska ubila 26 upornikov
28. 06. 2001 00.00
Alžirska vojska je v spopadih z islamskimi uporniki v tem tednu ubila najmanj šestindvajset upornikov v območju Relizane, ki se nahaja okoli 280 km zahodno od glavnega mesta Alžir. Trupla enaindvajsetih upornikov so našli v krajih Ain Tarik in Ammi Moussa, kjer so potekali huda topniška obstreljevanja in helikopterski napadi vladnih sil. Ostalih pet so ubili med ofenzivo proti skrivališčem radikalne Oborožene islamske skupine (GIA). Islamski uporniki so ta teden umorili šestčlansko družino nomadov, dve ženski pa ugrabili.
Na lokalnih volitvah zmaguje desnica
25. 06. 2001 00.00
V prvem krogu lokalnih volitev, ki so včeraj potekale na Siciliji, je bila najuspešnejša desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija. Na prvih neposrednih volitvah predsednika pokrajine se je največ volilcev odločilo za kandidata Berlusconijeve desnosredinske koalicije Dom svoboščin, Salvatoreja Cuffara, ki je po začasnih neuradnih podatkih prejel 58,4 odstotka glasov. Zmaga Cuffara pomeni hud poraz za nekdanjega župana Palerma Leoluco Orlanda, kandidata leve sredine, ki je zbral 37,4 odstotka glasov.
Dvojne volitve v Italiji
24. 06. 2001 00.00
V Italiji danes poteka prvi krog lokalnih volitev na Siciliji in drugi krog volitev za župana Trsta. Za župansko mesto se potegujeta Roberto Dipiazza, ki ga podpira Hiša svoboščin premiera Silvia Berlusconija, in Federico Pacorini, ki ga podpira levica. Zmagovalec bo nasledil Riccarda Illyja, ki je Trst vodil skoraj osem let, in so ga na nedavnih parlamentarnih volitvah izvolili za poslanca.
V Albaniji zaprli volišča
24. 06. 2001 00.00
Parlamentarne volitve v Albaniji so se na nekaterih volišč zaradi množične udeležbe zaprli z dvourno zamudo. Uradno naj bi se volišča sicer zaprla že ob 18. uri. Začasni rezultati volitev in podatki o volilni udeležbi še niso znani, čeprav sta vodilni stranki, vladajoči socialisti in opozicijski demokrati, napovedali, da bosta svoje rezultate objavili v noči na ponedeljek. Po napovedih uradne rezultate volitev naj ne bi objavili prej kot v torek.
Volitve v Albaniji spremljajo incidenti
24. 06. 2001 00.00
V Albaniji so se davi ob 8. uri za 2,5 milijona volilnih upravičencev odprla volišča, kjer bodo danes izbrali 140 novih predstavnikov albanskega parlamenta. Volišča bodo zaprli predvidoma ob 18. uri, prvi neuradni izidi pa naj bi bili znani že v noči na ponedeljek. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah sodeč naj bi imeli vladajoči socialisti albanskega premiera Ilira Mete rahlo prednost pred opozicijskimi konservativci nekdanjega albanskega predsednika Salija Berishe.
Pred volitvami v Albaniji
23. 06. 2001 00.00
Vodilni albanski stranki, vladajoča Socialistična stranka (SP) in opozicijska Demokratska stranka (DP) Salije Beriše, sta sinoči z dvema velikima zborovanjima končali volilno kampanjo pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Na trgu Skenderbeg v središču albanske prestolnice se je zbralo več tisoč privržencev nekdanjega predsednika Beriše, ki je zbrane pozval, naj glasujejo "proti komunistom, ki so državo popeljali v korupcijo, organiziran kriminal in revščino". Nedaleč od demokratov pa so na univerzitetnem trgu svoj shod pripravili socialisti. Premier Ilir Meta je zbrane nagovoril z "Albanija sodi v Evropsko unijo. Albanija je prekinila izolacijo iz obdobja Beriše in se pripravlja na vstop v unijo".
DZ tudi o starševskem varstvu
22. 06. 2001 00.00
Državni zbor se je v okviru druge obravnave predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih obravnaval slabo polovico vloženih dopolnil - večinoma vladnih, nekaj pa sta jih "prispevala" tudi opozicijska poslanca France Cukjati (SDS) in Janez Drobnič (NSi) -, nato pa današnje zasedanje prekinil. Poslanke in poslanci bodo redno junijsko zasedanje nadaljevali prihodnji torek ob 14. uri, ko bodo po napovedih najprej opravili volitve in imenovanja, dokončali drugo branje omenjenega zakona s področja družinske politike, zatem pa prešli na prvo obravnavo predloga zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev v Sloveniji.
Izročitev vojnih zločincev vprašljiva
20. 06. 2001 00.00
Ključna stranka jugoslovanske vladne koalicije, črnogorska Socialistična ljudska partija (SNP), bo glasovala proti predlogu zakonu o izročitvi vojnih zločincev haaškemu sodišču. Tako je včeraj povedal predstavnik stranke Dragan Koprivica. Vsi predstavniki te stranke, ki je članica jugoslovanske vladne koalicije, bodo v parlčamentu tako glasovali proti zakonu in tako tudi proti izročitvi nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu. Po besedah Koprivice so to odločitev podprli na vseh organih stranke. Jugoslovanska vlada je minuli teden glasovala v prid novega zakona, vendar mora zakon potrditi še parlament, preden postane veljaven. Parlament naj bi se sestal v četrtek. Srbska reformistična zveza DOS, ki je lani na volitvah premagala Miloševića, ima v zvezni vladi večino, v parlamentu pa za absolutno večino potrebuje podporo črnogorske SNP.
Društvo novinarjev z novim predsednikom
18. 06. 2001 00.00
Že v uvodnem delu zbora so delegati seznanili oziroma potrdili odstop Branka Maksimoviča (Večer), ki je predsedniški položaj zapustil zaradi razhajanj z izvršnim odborom DNS. Kandidati za predsedniško mesto v novinarski stanovski organizaciji so bili sicer trije, vendar je Gojko Bervar (Radio Slovenija) od kandidature odstopil na samem občnem zboru. Protikandidatko Tatjano Pirc (Radio Slovenija) je Repovž na tajnih volitvah premagal s 30 glasovi proti 16. Od 56 oddanih glasovnic je bilo 10 neveljavnih.
Večina proti noveli zakona
18. 06. 2001 00.00
Na nedeljskem referendumu so se državljani in državljanke odločali o usodi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo , ki ga je državni zbor sprejel 19. aprila. Poldrugi milijon volilnih upravičencev je imel možnost odločati o potrditvi oziroma zavrnitvi z zakonom določene novosti, po kateri naj bi v prihodnje pravico do umetne oploditve imele tudi ženske brez partnerja.
Volitve v svete četrtnih skupnosti
14. 06. 2001 00.00
V nedeljo bodo na območju ljubljanske mestne občine potekale prve volitve v svete 17 četrtnih skupnosti. Tisti volivci, ki se nedeljskega glasovanja ne morejo udeležiti, so od torka lahko na edinem predčasnem volišču v mestu v Kresiji oddali svoj glas ter volili. Po podatkih mestne volilne komisije je v treh dneh volilo nekaj več kot 3000 volivcev. Sočasno so se lahko tudi izrekli na referendumu o zakonski noveli o zdravljenju neplodnosti. Sicer so danes pred nedeljskimi volitvami predstavniki ljubljanske občine na novinarski konferenci predstavili še nekatere podrobnosti. Tako morajo, kot določajo roki, prve seje svetov 17 četrtnih skupnosti sklicati že v 20 dneh po volitvah. Po napovedih naj bi tako v 12 dneh, od 28. junija do 13. julija, potekale vse seje novih četrtnih svetov.
Lokalne volitve v sosednji Italiji
10. 06. 2001 00.00
Tržaške volilce upravičeno štejejo za ene najbolj vestnih, saj jih je dobra tretjina oddala svoj glas že pred poldnevom, četudi bodo volišča odprta do desetih zvečer. Glede na stanje na voliščih, tu ne gre pričakovati množic, kakršne so na volitvah v Milanu, Rimu ali Neaplju globoko v noč čakale, da bi prešle na vrsto pred volilnimi skrinjicami.
Hatami blizu zmagi
09. 06. 2001 00.00
Dosedanji iranski predsednik Mohamed Hatami lahko na predsedniških volitvah v Iranu pričakuje visoko zmago. Po podatkih, ki jih je davi objavila iranska tiskovna agencija IRNA, naj bi Hatami po preštetih glasovih v najmanj šestih pokrajinah na severovzhodu in jugovzhodu države dobil med 75 in 95 odstotki glasov volilcev. Njegov glavni tekmec, konservativec Ahmad Tavakoli, naj bi po teh podatkih dobil 13 odstotkov glasov.
Pred volitvami v Veliki Britaniji
05. 06. 2001 00.00
V Veliki Britaniji bodo v četrtek splošne volitve, vzdušje na Otoku pa je vse bolj napeto. Številni vodilni politiki si skušajo v zadnjem trenutku pridobiti čim več volivcev, po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa vodijo Blairovi laburisti.
V Peruju zmagal Toledo
04. 06. 2001 00.00
Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Peruju je zmagal 55-letni ekonomist Alejandro Toledo. Po preštetih 70 odstotkih glasov je Toledo dobil 51,58 odstotkov, njegov nasprotnik, socialdemokrat in nekdanji predsednik Alan Garcia pa 48,42 odstotka. Toledo bo nasledil kontroverznega Alberta Fujimorija, ki so ga odstavili novembra lani, pet mesecem za tem, ko je na volitev uspel dobiti še tretji predsedniški mandat. V prvem krogu volitev, 8. aprila, je Toledo zbral 36,51 odstotka, Garcia pa 25,78 odstotka. Toledo bo tako prvi perujski predsednik indijanskega porekla. Lani je Toledo izgubil predsedniške volitve proti Albertu Fujimoriju, ki je tedaj že tretjič zaporedoma postal predsednik. Po tem pa je zaradi obtožb o poneverbi volitev odstopil in celo pobegnil iz države. Po Toledovem mnenju je prav regularnost letošnjih volitev razlog za njegovo zmago. Njegov dvainpetdesetletni nasprotnik Alan Garcia je bil perujski predsednik med leti 1985 in 1990, ko je bila država v veliki ekonomski krizi. Tako kot Toledo je tudi Garcia v predvolilnem nastopanju obljubljal višje plače, nova delovna mesta in več demokracije. Tesni rezultat je bolj posledica apatičnosti volilcev, za katere so to že četrte volitve v zadnjih štirinajstih mesecih. Aprila je Toledo zmagal v prvem krogu volitev, vendar tedaj ni uspel doseči praga 50 odstotkov glasov. Po Fujimorijevem pobegu je v Peruju vrši dolžnosti začasnega predsednika Valentin Paniagua, starejši diplomat, ki po nekaterih javnomnenjskih raziskavah kotira višje kot katerikoli od dveh kandidatov.