Vsaka
Tatov še niso našli
28. 10. 2000 00.00
Celjski policisti še vedno niso izsledili dveh neznancev, ki sta včeraj ponoči na počivališču Zima ob avtocesti Celje-Maribor italijanskemu državljanu ukradla avto.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
Delnice Javorja na prostem trgu
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je danes sprejela odločbo o sprejetju 1.194.700 rednih imenskih delnic družbe Javor Pivka v skupni nominalni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev na prosti trg. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, vlaknenih in drugih plošč.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
23. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Od danes pa do 29. oktobra bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
22. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Med 23. in 29. oktobrom bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Seks je ključ mladostnega videza
12. 10. 2000 00.00
Rezultati raziskave dveh škotskih psihologov so pokazali, da osebe, ki imajo redne in živahne spolne odnose, lahko izgledajo tudi do sedem let mlajše, je poročal BBC. Iz pogovorov s 95 Škoti, ki so izgledali "dobro za svoja leta", sta psihologa sklepala, da je pomemben vzrok tega seks. "Presenečeni smo bili, kako pomemben je ta dejavnik. Kot vsaka druga telesna aktivnost so tudi spolni odnosi pomemben del življenja oseb, ki so mladostnega videza vse svoje življenje," sta menila. Energični spolni odnosi lahko zmanjšajo količino maščobnega tkiva in vzpodbujajo izločanje hormona endomorfina, ki blaži bolečine in zmanjšuje občutek tesnobe. V podobni raziskavi iz lanskega leta, v kateri je sodelovalo 3500 ljudi v starosti od 18 do 102 let, pa je nek drug znanstvenik prišel do ugotovitev, da pari, ki spolno občujejo najmanj trikrat tedensko izgledajo celo deset let mlajši od parov, ki to počnejo le dvakrat na teden. Torej?
Knjižne prvenke treh pisateljic
04. 10. 2000 00.00
Knjige - prvenke Jasne Furlan, Danile Žorž in Eve Škofič Maurer, ki jih je izdala Založba Karantanija, imajo vsaka svojo preteklost in zgodbo. Storžek, zbirka zgodbic izpod peresa komaj 12-letne Jasne Furlan iz Lokavca pri Ajdovščini, je spodbudila založbo k akciji zbiranja in izdajanja knjig mladostnikov. Nov pisateljski korak študentke Danile Žorž, v krogih kolegov znane po zanimivih enodejankah, je kriminalka z znanstvenofantastično vsebino in naslovom Poskus. Meje svojega dosedanjega ustvarjanja presega tudi Eva Škofič Maurer, klovnesa, igralka in režiserka, ki je v fantazijskih zgodbicah v knjigi Črkolada popisala, kako so pravzaprav nastale črke naše abecede.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
Dunaj razmišlja o tožbi partneric v EU
17. 09. 2000 00.00
Podpredsednica avstrijske vlade in predsednica svobodnjaške stranke (FPOe) Susanne Ries-Passer v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag ni izključila možnosti, da bo Avstrija pred Evropskim sodiščem vložila tožbo proti 14 članicam Evropske unije zaradi večmesečnih dvostranskih sankcij, ki so jih uvedle proti Dunaju. Riess-Passerjeva je napovedala, da bodo natančno preučili, ali je bilo s temi diplomatskimi ukrepi kršeno evropsko pravo. Ob tem je dodala, da ima vsaka država članica še vedno pravico, da izvoli parlament in vlado.
Jerovšek o aferi Vič-Holmec
15. 09. 2000 00.00
Ena od točk o kateri poslanci še niso odločali, je poročilo preiskovalne komisije o aferi Vič-Holmec. Ker pa se z iztekom poslanskega mandata vsaka parlamentarna preiskava ustavi, bo afera Vič-Holmec še ena, ki v državnem zboru ni doživela svojega epiloga.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Američani predali vohunske zapise
07. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojaške mornarice so ruskim oblastem predali zvočni zapis, ki sta ga posneli ameriški podmornicami. Zapis naj bi končno razkril vzroke za nesrečo jedrske podmornice Kursk, ki se je zgodila pred slabim mesecem dni. Predaja tako občutljivih podatkov je precedens v delovanju tajnih služb, saj ameriška mornarica na ta način razkriva svoje zmogljivosti zbiranja visoko zaupnih informacij.
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Za referendum 57 odstotkov Nemcev
06. 09. 2000 00.00
Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. V raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, je 57 odstotkov vprašanih podprlo zamisel, da bi se o vstopu vzhodnoevropskih držav v EU izrekli na referendumu, 35 odstotkov vprašanih pa je temu nasprotovalo. Kot je znano, nemška ustava ne omogoča referenduma. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je za Die Woche izjavil, da lahko vsaka država članica EU sama odloči, kako bo ratificirala širitvene sporazume
Posvet o vinogradniško-vinskem turizmu
01. 09. 2000 00.00
V
Sestali se bodo delničarji Simobila
27. 08. 2000 00.00
Delničarji Simobila se bodo jutri na sedežu družbe v Ljubljani sestali na 9. skupščini. Odločali bodo o predlogu, ali je uprava tega operaterja mobilne telefonije dolžna omogočiti predvidenim kupcem popolno poslovno analizo družbe in jim predložiti na vpogled vse akte družbe, pogodbe in listine, na katere se akti družbe sklicujejo, pogodbe med družbo in tretjimi, ostale pogodbe v zvezi z družbo ter ostalo poslovno dokumentacijo in listine družbe. Kot je znano, je avstrijski operater mobilne telefonije Mobilkom delničarjem Simobila nedavno uradno posredoval svojo ponudbo za odkup delnic, ki jo je 22. julija letos del delničarjev tudi sprejel. Po neuradnih podatkih naj bi Mobilkom za delnico Simobila ponudil 4400 tolarjev oziroma tri- do štirikratnik sredstev, ki so jih delničarji vložili v Simobil. V sodni register je vpisanih 9,3 milijona Simobilovih delnic. Od teh je vsaka nominalno vredna 1000 tolarjev, celoten Simobil pa naj bi bil vreden 40,9 milijarde tolarjev. Če bi avstrijskemu Mobilkomu uspel nakup večinskega, predvidoma 53- odstotnega deleža Simobila v vrednosti približno 22 milijard tolarjev, bi bil to verjetno največji tuji prevzem v Sloveniji doslej. Simobil ima trenutno približno desetodstotni tržni delež in prek 70.000 uporabnikov. Delniška družba Simobil je bila ustanovljena decembra 1997, oktobra 1998 pa je s slovensko vlado podpisala koncesijsko pogodbo. Največji posamični delničar družbe je bila konec julija švedska Telia, ki je imela v lasti 29,3 odstotka delnic, po 17,5 odstotka sta imela pid Kmečka družba in Istrabenz, po 11,6 odstotka Iskratel in Intereuropa, Probanka in Medaljon sta bila lastnika vsak po pet odstotkov delnic, Telmont pa preostalih 2,4 odstotka. Simobil je lani ustvaril 2,3 milijarde prihodkov od prodaje in 1,8 milijarde tolarjev izgube, ki pa je predvsem posledica stroškov, potrebnih za zagon projekta, ter obsežnih investicij. Celotne naložbe družbe so ob koncu lanskega leta dosegla 12 milijard tolarjev.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
V Bruslju na ogled 800.000 rož
12. 08. 2000 00.00
Na osrednjem trgu v Bruslju je te dni mogoče občudovati morje rož. Na površini 1800 kvadratnih metrov je namreč do 15. avgusta na ogled približno 800.000, med katerimi je večina begonij. Po besedah organizatorjev te posebne razstave je na enem kvadratnem metru trga postavljenih kar 300 rož.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
V veljavi novela zakona o lokalni samoupravi
09. 08. 2000 00.00
Z današnjim dnem začne veljati novela zakona o lokalni samoupravi, ki jo je državni zbor sprejel na seji 20. julija letos ter z njo zagotovil uresničevanje temeljnih ustavnih funkcij občinskim upravam, da pridobijo osebne podatke, potrebne za izvajanje svojih nalog. Prav tako so z novelo zakona zagotovili pogoje za hitrejše reševanje vprašanj, ki zadevajo delitev skupnega premoženja občin ter pogojev začasnega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem, javnimi zavodi in skladi v občinah.
Olimpijska vas uradno odprta
09. 08. 2000 00.00
Dober mesec pred začetkom olimpijskih iger so v Sydneyju tudi uradno odprli olimpijsko vas. V njej bo z izjemo peščice športnikov - kot ponavadi se bodo vasi "izognili" ameriški košarkarski zvezdniki - v času olimpijskih iger bivalo več kot 15.000 športnikov iz 199 držav. Prvi športniki se bodo v vas vselili že v začetku septembra, bivalne prostore pa bodo za olimpijci koristili tudi udeleženci paraolimpijskih iger, ki bodo v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 09.49
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 00.00
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.Med omenjenimi bankami naj bi bile tudi nemški Dresdner Bank in Commerzbank AG ter nizozemski ABN AMRO Bank in ING Bank. Kot je povedal evropski komisar za konkurenco Mario Monti, bo preiskava domnevnega bančnega kartela njegova prednostna naloga. Vsaka banka sme namreč sama določiti stopnjo provizije za menjalniške tečaje, ne sme pa to storiti več bank skupaj, še dodaja Monti. V tem primeru bi šlo za kršitev pravil EU o konkurenci.
Slovenija poroča pred Odborom ZN
03. 08. 2000 19.57
Na 57. zasedanju Odbora ZN za odpravo rasne diskriminaciji, ki od 31. julija do 5. avgusta poteka v Ženevi, je Slovenija predstavila začetno in periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je sporočila slovenska misija pri ZN v Ženevi.
Za 3,6 milijarde dolarjev piratskih kopij
01. 08. 2000 15.22
Organizacija Business Software Alliance (BSA) je združenje vodilnih svetovnih proizvajalcev programske opreme, ki odkriva ponarejevalce programske opreme in skuša vzpostaviti nadzor nad piratskimi izdelki. Po najnovejših raziskavah BSA je že vsaka tretja programska oprema kopija oz. pridobljena na nezakonit način. Pirati računalniške opreme so z nezakonitim razpečevanjem računalniških izdelkov proizvajalce programske opreme prikrajšali za 3,6 milijarde dolarjev. V prvih šestih mesecih letos je BSA v 5840 odkritih primerih piratstva v Evropi sprožila 5714 pravnih postopkov. Piratstvo je glavna ovira za hitrejši razvoj sektorja programske opreme, ki se odraža v izgubi prihodkov proizvajalcev. V lanskem letu so na račun nezakonitega kopiranja in distribucije programske opreme po celem svetu proizvajalci utrpeli izpad prihodkov v višini 12,2 milijarde dolarjev.
Prvi obisk predstavnikov škofijske Karitas v BiH
30. 07. 2000 18.08
Predstavniki koprske škofije in škofijske Karitas bodo v začetku avgusta prvič obiskali Banja Luko, s katero jih povezuje humanitarna akcija Streha nad glavo. Doslej so z akcijo pri koprski Karitas zbrali 12 milijonov tolarjev, s čimer so obnovili devet domov družin, ki so ostale brez strehe nad glavo, so sporočili iz koprskega škofijskega ordinariata. Akcija Karitasa Streha nad glavo poteka v Sloveniji že več let. Vsaka škofijska Karitas na ta način pomaga prebivalcev določene škofije v BiH, tako da Karitas v Kopru zbrana sredstva namenja Banja Luki. Ob odločitvi škofije v Banja Luki, da zbrana sredstva nameni obnovi porušenih domov, so pred dobrim letom iz Kopra v BiH prepeljali za 2,7 milijona tolarjev gradbenega materiala, ob tednu Karitasa pa so direktorju banjaluške Karitas izročili ček za pet milijonov tolarjev.