Vsaka
Vzpostavljanje zračne povezave z ZRJ
10. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je danes soglasno strinjal z vladno pobudo za sklenitev dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Da bi do zračne povezave čimprej prišlo, je odbor dovolil začasno uporabo sporazuma že z dnem podpisa in ne šele z uveljavitvijo, za katero bo nujna ratifikacija sporazuma v parlamentih obeh držav. Po pričakovanju slovenske strani naj bi se pogajanja o sklenitvi sporazuma začela še ta mesec.
Playboy tudi na Malti
09. 01. 2001 00.00
Revija Playboy, ki je pred 47 leti začela izhajati v ZDA, je odslej naprodaj tudi na Malti, tradicionalno katoliški otoški državi v Sredozemlju.
Clippersi premagali Lakerse
08. 01. 2001 00.00
Na sporedu lige NBA je bilo šest tekem, dve so dobili gosti, od tega eno več kot presenetljivo. Los Angeles Clippers so v tuji dvorani premagali mestne tekmece in aktualne prvake Lakerse kar s 118:95. "Zaenkrat je to naša največja zmaga v tej sezoni, vendar šteje kot vsaka druga, zato moramo ostati na realnih tleh in nadaljevati v tem ritmu," je po tekmi dejal prvi strelec gostov Lamar Odom (29 točk). Drugo zmago v gosteh so dosegli igralci Minnesote, ki so v Phoenixu odpravili domačine s 108:88.
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Nova orožna zakonodaja
07. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem začne veljati lani junija sprejeti zakon o orožju, ki med drugim prinaša možnost legalizacije orožja, in sicer v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Med 7. januarjem in 8. julijem letos bo lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivih dejanj omogočeno, da to orožje legalizirajo in zanj dobijo dovoljenje. Osebe, ki imajo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati, pa bodo imele možnost, da o posesti orožja obvestijo pristojne organe, ne da bi proti njim uvedli sankcije. Takšno orožje bo strokovno odstranjeno in uničeno. Sicer je novi zakon o orožju v celoti usklajen s standardi EU. Notranje ministrstvo je pri njegovi pripravi upoštevalo pravila evropske direktive o kontroli nabave in posesti orožja, v kateri so določeni minimalni kriteriji, ki jih mora izpolnjevati vsaka članica unije. Cilji nove orožne zakonodaje so predvsem v tem, da se posameznikom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom zagotovi uresničevanje pravic pri športnem strelstvu, lovu in osebnem varovanju, po drugi strani pa da se v največji možni meri prepreči možnost zlorabe orožja.
Pustolovki uspešno na Južni tečaj
05. 01. 2001 00.00
Pustolovki Ann Bancroft iz ZDA in Norvežanka Liv Arnesen sta minule praznike preživeli v večnem ledu, saj nameravata v naslednjih 14 dneh s sanmi doseči Južni tečaj.
Jelcin obiskal Putina
31. 12. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je natanko leto dni po tem, ko je na Silvestrovo svet presenetil z izjavo o svojem odstopu, v Kremlju obiskal svojega naslednika Vladimirja Putina. Po klepetu se je Jelcin sprehodil po kremeljskih sobanah, najdlje pa se je Jelcin zadržal v svoji nekdanji delovni sobi.
11.318 okraskov na božičnem drevesu
26. 12. 2000 00.00
Nemško mesto Cham se želi s svojim božičnim drevesom, ki ga krasi kar 11.318 rdečih kroglic, vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Društvo "Pomagajmo", ki je pripravilo okraševanje smrečice, je sporočilo, da brez pomoči mestnih oblasti, ki so podarile deset metrov visoko smreko in preračunano 1,5 milijona tolarjev za okraske, ne bi šlo, saj vsaka kroglica na drevesu stane 200 tolarjev. V Guinnessovi knjigi je mogoče najti podoben rekord izpred nekaj let: v Švici so božično drevo okrasili s 3000 okraski. Mesto Cham je torej precej izboljšalo stari rekord in se bo zanesljivo vpisalo v knjigo rekordov.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
17. 12. 2000 00.00
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
Ni sledu za ugrabljenimi častniki ZN v Gruziji
11. 12. 2000 00.00
Za dvema vojaškima predstavnikoma Združenih narodov, ki so ju v nedeljo ugrabili v Gruziji, je izginila vsaka sled. Oba častnika, ki prihajata iz Poljske in Grčije, so neznanci ugrabili v dolini reke Kodori v Abhaziji. Omenjena dolina je edino območje, ki ga v Abhaziji nadzoruje Gruzija. Abhazija se je po razpadu Sovjetske zveze uprla gruzinski državi in zahtevala širšo avtonomijo. Po spopadih so sunitski uporniki leta 1993 pregnali gruzinsko vojsko. Lani so na tem območju ugrabili šest predstavnikov ZN in prevajalca, letos pa štiri diplomate ZN. Po krajšem času so vse brez plačila odkupnine spustili na prostost.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Vrh EU o prenovi
09. 12. 2000 00.00
Voditeljem članic Evropske unije je davi francosko predsedstvo predložilo predlog dogovora o institucionalnih reformah, ki ga je skupaj z Evropsko komisijo pripravilo na podlagi sinočnjih dvostranskih pogovorov z delegacijami vseh članic. Prvi kompromisni predlog o najbolj občutljivih vprašanjih prenove zdaj voditelji obravnavajo na skupnem sestanku.
Nove članice že na volitvah EU 2004
08. 12. 2000 00.00
Vrh Evropske unije (EU) je danes v Nici izrazil upanje, da bodo prve nove članice že sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija 2004. Tokrat so članice prvič v uradnem dokumentu o širitvi soglasno omenile leto 2004 in se s tem pridružile Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ki sta takšno upanje že izrazila.
Drnovšek zmerno optimističen
08. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Optimizem zunanjih ministrov
04. 12. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso uspeli uskladiti mnenj o ključnih vprašanjih prenove skupnih institucij. Kljub temu so prepričani, da bodo voditelji držav dogovor o institucionalni reformi podpisali na vrhunskem sestanku v Nici. Gre za izjemno pomembno reformo, brez katere širitev ni mogoča.
195144inđić ne izključuje uporabe sile
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran 195144inđić je za agencijo Beta dejal, da je vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom nastal "pat položaj med srbskimi varnostnimi silami in oboroženimi Albanci". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je 195144inđić izjavil, da je srbska policija pripravljena "v dveh dneh izkoreniniti teroriste s kriznega območja brez prevelikih žrtev".
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Kompasove delnice v kotaciji A
24. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi je 24. novembra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.526.714 navadnih imenskih delnic družbe Kompas mejni turistični servis s trgovalno oznako MTSG v skupni nominalni vrednosti 3,526 milijarde tolarjev. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Bush premagal Gora
19. 11. 2000 00.00
Predsedniška kampanja guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega je včeraj po končanem štetju glasovnic iz tujine na Floridi sprožila ostro medijsko kampanjo proti ročnemu
Premiera filma Lora in njeni moški
17. 11. 2000 00.00
V Mladinskem centru v Celju bo nocoj ob 21. uri premiera kratkometražnega slovenskega filma Lora in njeni moški scenaristke in producentke Irene Kovač in režiserja Aleša Žemlje.
Predsedovanje Švedske v duhu širitve EU
15. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh, je med današnjim obiskom v Sloveniji poudarila, da bo širitev Evropske unije prednostna naloga švedskega predsedovanja petnajsterici v prvi polovici prihodnjega leta. Pojasnila je, da bo dal Stockholm kar največji poudarek načeloma diferenciacije in fleksibilnosti, kar pomeni, da naj bi vsaka kandidatka napredovala po lastnih sposobnostih, pogajanja o najtežjih vprašanjih pa bi lahko začela takoj, ko bi bila na to pripravljena.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.