Vsaka
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
17. 12. 2000 00.00
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
Ni sledu za ugrabljenimi častniki ZN v Gruziji
11. 12. 2000 00.00
Za dvema vojaškima predstavnikoma Združenih narodov, ki so ju v nedeljo ugrabili v Gruziji, je izginila vsaka sled. Oba častnika, ki prihajata iz Poljske in Grčije, so neznanci ugrabili v dolini reke Kodori v Abhaziji. Omenjena dolina je edino območje, ki ga v Abhaziji nadzoruje Gruzija. Abhazija se je po razpadu Sovjetske zveze uprla gruzinski državi in zahtevala širšo avtonomijo. Po spopadih so sunitski uporniki leta 1993 pregnali gruzinsko vojsko. Lani so na tem območju ugrabili šest predstavnikov ZN in prevajalca, letos pa štiri diplomate ZN. Po krajšem času so vse brez plačila odkupnine spustili na prostost.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Vrh EU o prenovi
09. 12. 2000 00.00
Voditeljem članic Evropske unije je davi francosko predsedstvo predložilo predlog dogovora o institucionalnih reformah, ki ga je skupaj z Evropsko komisijo pripravilo na podlagi sinočnjih dvostranskih pogovorov z delegacijami vseh članic. Prvi kompromisni predlog o najbolj občutljivih vprašanjih prenove zdaj voditelji obravnavajo na skupnem sestanku.
Nove članice že na volitvah EU 2004
08. 12. 2000 00.00
Vrh Evropske unije (EU) je danes v Nici izrazil upanje, da bodo prve nove članice že sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija 2004. Tokrat so članice prvič v uradnem dokumentu o širitvi soglasno omenile leto 2004 in se s tem pridružile Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ki sta takšno upanje že izrazila.
Drnovšek zmerno optimističen
08. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Optimizem zunanjih ministrov
04. 12. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso uspeli uskladiti mnenj o ključnih vprašanjih prenove skupnih institucij. Kljub temu so prepričani, da bodo voditelji držav dogovor o institucionalni reformi podpisali na vrhunskem sestanku v Nici. Gre za izjemno pomembno reformo, brez katere širitev ni mogoča.
195144inđić ne izključuje uporabe sile
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran 195144inđić je za agencijo Beta dejal, da je vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom nastal "pat položaj med srbskimi varnostnimi silami in oboroženimi Albanci". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je 195144inđić izjavil, da je srbska policija pripravljena "v dveh dneh izkoreniniti teroriste s kriznega območja brez prevelikih žrtev".
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Kompasove delnice v kotaciji A
24. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi je 24. novembra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.526.714 navadnih imenskih delnic družbe Kompas mejni turistični servis s trgovalno oznako MTSG v skupni nominalni vrednosti 3,526 milijarde tolarjev. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Bush premagal Gora
19. 11. 2000 00.00
Predsedniška kampanja guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega je včeraj po končanem štetju glasovnic iz tujine na Floridi sprožila ostro medijsko kampanjo proti ročnemu
Premiera filma Lora in njeni moški
17. 11. 2000 00.00
V Mladinskem centru v Celju bo nocoj ob 21. uri premiera kratkometražnega slovenskega filma Lora in njeni moški scenaristke in producentke Irene Kovač in režiserja Aleša Žemlje.
Predsedovanje Švedske v duhu širitve EU
15. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh, je med današnjim obiskom v Sloveniji poudarila, da bo širitev Evropske unije prednostna naloga švedskega predsedovanja petnajsterici v prvi polovici prihodnjega leta. Pojasnila je, da bo dal Stockholm kar največji poudarek načeloma diferenciacije in fleksibilnosti, kar pomeni, da naj bi vsaka kandidatka napredovala po lastnih sposobnostih, pogajanja o najtežjih vprašanjih pa bi lahko začela takoj, ko bi bila na to pripravljena.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Pestro dogajanje v Linux svetu
06. 11. 2000 00.00
Linus Torvalds, znani oče operacijskega sistema Linux, je izdal eno zadnjih testnih inačic najnovejšega Linuxovega jedra z oznako 2.4.0-test10-final. Omenjena verzija naj bi bila ena zadnjih testnih izvedb pred izidom finalne verzije konec tega leta, kar je kako leto kasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Torvalds meni, da inačica 2.4.0-test10-final ne vsebuje niti enega pomembnejšega hrošča ali pomanjkljivosti, kljub temu pa se bodo v naslednjih nekaj dnevih programerji osredotočili predvsem na poliranje obstoječih funkcij ter popravljanje morebitnih ostalih manjših napak. IBM je najavil do sedaj največji nakup oziroma komercialni uspeh Linux sistemov. Vodilna japonska trgovska veriga Lawson si je za uporabo na preko petnajst tisočračunalnikih po svojih trgovinah omislila operacijski sistem Linux, s pomočjo katerega bodo lahko njihove stranke dostopale do interneta. Vsaka od 7.500 trgovin bo imela dva IBM-ova eServer xSeries strežnika, ki bosta uporabnikom omogočala dostop do multimedijskih vsebin na internetu. Raziskave kažejo, da bo v letošnjem letu prodaja Linuxa na Japonskem doživela kar 144 odstotno rast, s čimer bo Linux pristal pri 8 odstotnem tržnem deležu. Po poročilih podjetja International Data, ki se ukvarja z raziskovanjem tržišč, bodo delnice Linuxa poskočile za okrog 7 odstotkov.
Sprejem delnic Gorenja v borzno kotacijo A
02. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi, d.d. je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12.200.000 navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12.200.000.000 tolarjev družbe GORENJE gospodinjski aparati, d. d., Velenje, s trgovalno oznako GRVG. Odločba stopi v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in istočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 12.200.000.000 tolarjev in je razdeljen na 12.200.000 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Delnice so bile 2. junija 1998 sprejete v prosti trg borze. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije A je GRVG.
Tatov še niso našli
28. 10. 2000 00.00
Celjski policisti še vedno niso izsledili dveh neznancev, ki sta včeraj ponoči na počivališču Zima ob avtocesti Celje-Maribor italijanskemu državljanu ukradla avto.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
Delnice Javorja na prostem trgu
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je danes sprejela odločbo o sprejetju 1.194.700 rednih imenskih delnic družbe Javor Pivka v skupni nominalni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev na prosti trg. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, vlaknenih in drugih plošč.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
23. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Od danes pa do 29. oktobra bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
22. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Med 23. in 29. oktobrom bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.