WEF

'Soočiti se bo treba z notranjimi sovražniki'

17. 01. 2023 15.55

Vojna je močno prizadela ukrajinsko ekonomijo, ki se je skrčila za okoli 30 odstotkov, izgubili so okoli 30 odstotkov zaposlitev, večina podjetij, ki je preživela, deluje na okoli 75 odstotkih predvojne kapacitete. Toda v Ukrajini pravijo, da v svoji prihodnosti vidijo ne le vojaški, ampak tudi ekonomski uspeh. Vseeno pa pot do tja ne bo lahka. Državi že pred vojno ni manjkalo težav in prihaja čas, ko se bo treba z njimi soočiti in izvesti reforme. Tudi zato, ker država želi v EU.

Tiha odpoved ali kaj danes dela Justin?

17. 01. 2023 14.57

Obdobje epidemije in leto, ko se je svet počasi vračal v ustaljene tirnice, je zaznamoval premislek o prepletenem odnosu med posameznikom in njegovim delom. Pravzaprav pričakovano, glede na to, da večina v službi preživi kar tretjino dneva, izkušnja epidemije pa je pred nami razgrnila možnosti, ki jih prej nismo videli. Tako se je v ospredje počasi prebil fenomen, imenovan tiha odpoved. O njem so spregovorili tudi na forumu v Davosu.

'Soočamo se z grožnjo, da se bo sesul svet, kot ga poznamo'

17. 01. 2023 12.47

WEF v Davosu sta nagovorili tudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Soproga Volodimirja Zelenskega, ki se v času vojne osredotoča na humanitarne izzive in izzive na področju duševnega zdravja, je iskala podporo načrtu za mir, ki ga je sestavil soprog, in opozorila na trpljenje ljudi. Von der Leynova pa je na drugi strani ponovila zavezo, da bo Ukrajina deležna evropske podpore, "dokler bo treba". Napovedala pa je tudi, da se bo evropska pot v zeleno gospodarstvo odvijala hitro in učinkovito.

Putinov 'oltar vojne': Ve, da se je zakalkuliral. Je pa tudi obupan

17. 01. 2023 09.57

Kmalu bomo obeležili eno leto od začetka vojne v Ukrajini. Kje smo leto kasneje, predvsem ko gre za evropsko varnost? Kje so njene šibke točke? Se kaže luč na koncu tunela? In seveda – kaj potem, ko bo vojne konec? O tem so na WEF v Davosu govorili poljski predsednik Andrzej Duda, predsednik Litve Gitanas Nauseda, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski, voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska in španski zunanji minister José Manuel Albares Bueno.

Klaus Schwab med idejami in teorijami zarote: velik vizionar ali glavni zlobec?

17. 01. 2023 06.00

Te dni v Davosu poteka letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Podoba moža, ki stoji za enim najbolj vplivnih letnih dogodkov, pa že leta niha med podobo velikega vizionarja in "glavnega zlobca", ki želi "eliti" pomagati, da si pokori svet. Kdo je torej Klaus Schwab, kaj mu očitajo nasprotniki in katere razvpite teorije zarote, ki so povezane z njim, ne držijo?

Politiki ne želijo (več), da se jih vidi v družbi elite in sredi razkošja?

16. 01. 2023 09.10

Večji del leta je Davos zgolj priljubljeno smučišče visoko v švicarskih Alpah. Potem pa pride tisti teden v januarju, ko se tja obrne svetovna pozornost, saj se tam elita zbere na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Razpravljajo o vizijah za prihodnost in perečih dnevnih temah, s tem pa po eni strani razkrivajo, kako razmišljajo voditelji, po drugi strani pa občasno razburjajo z idejami in hranijo strahove ljubiteljev teorij zarote.

V razvoju 2000 genskih terapij, panoga bo leta 2027 obračala skoraj 20 milijard

26. 09. 2022 15.51

Genska terapija, zdravljenje bolezni z manipulacijo DNK, je eno najhitreje rastočih področij zdravstvenega varstva. Po svetu je v razvoju več kot 2000 tovrstnih terapij. Pričakuje se, da se bo globalni trg genske terapije povečal z dobrih pet milijard evrov v letu 2022 na skoraj 20 milijard evrov do leta 2027. Vseeno pa ostajajo odprta številna vprašanja glede dostopnosti, cen, pa tudi regulacije.

Življenje v mestu krivo za več osamljenosti. Rešitev so zelene površine in 'smiselni stiki'

04. 01. 2022 17.17

Verjetno se vsi spomnimo trenutka, ko smo se počutili osamljene. V Združenem kraljestvu približno 45 odstotkov ljudi poroča o osamljenosti, pri čemer 5 odstotkov ljudi doživlja hudo osamljenost. Glede na poročila, da je osamljenost od začetka pandemije covida-19 v porastu, obstaja zaskrbljenost, da bi lahko do leta 2030 dosegla razsežnosti epidemije, če ne bomo ukrepali.

Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'

08. 05. 2021 15.12

Zaživela je Stranka zelenih dejanj (Z.DEJ) – njeno vodenje je pričakovano prevzel njen pobudnik, nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je kot temeljne vrednote stranke izpostavil svobodo, strpnost, demokracijo in spoštovanje. Po njegovih ocenah je v politiki čas za menjavo generacij. Glede sodelovanja s trenutno vladno garnituro je dejal, da je to za zdaj lahko bolj negativno kot proaktivno, saj ne vidi podlag že na področju vrednot, še posebej pa ne, kar se tiče zakona o vodi.

Vpliv pandemije na ženske: ob več dela izgubile za 660 milijard evrov prihodkov

01. 05. 2021 15.17

Ženske so med pandemijo izgubile za 660 milijard evrov prihodkov, so izračunali pri organizaciji Oxfam International. Za primerjavo: slovenski BDP je po podatkih statističnega urada v letu 2020 znašal 48,4 milijarde evrov.

Kitajski predsednik posvaril pred začetkom nove hladne vojne

25. 01. 2021 14.40

Kitajski predsednik Ši Džinping je svetovne voditelje na virtualnem Svetovnem ekonomskem forumu (WEF) posvaril pred začetkom nove hladne vojne. "Oblikovanje manjših klik ali začenjanje nove hladne vojne, zavračanje, grožnje ali ustrahovanje drugih ... bo svet le potisnilo v razkol," je dejal.

Zdravje 2030: 'Superbakterije', AI in staršem skriti nezdravi (spletni) trendi

26. 01. 2020 07.19

Na prvi pogled je človeštvo, ko gre za zdravje, v zadnjih letih doseglo precej zavidljive uspehe. Pričakovana življenjska doba se je, globalno gledano, dvignila na 72 let, umrljivost otrok se je od leta 1990 prepolovila, stopnja umrljivosti mater tik pred porodom ali po njem se je med letoma 2000 in 2017 zmanjšala za 38 odstotkov, stari "sovražniki" človeštva, kot so na primer ošpice, pa so skoraj izginili.

Če ne bomo 'pozdravili bolne Zemlje', grozijo višje cene in pomanjkanje hrane

25. 01. 2020 10.42

S planeta smo izbrisali 83 % divjih sesalcev, polovico rastlinstva in drastično posegli v kopenske in morske ekosisteme. Milijonu vrst grozi izumrtje. Izguba biotske pestrosti je eno najhujših tveganj, ki grozi človeštvu. Ljudje in gospodarstvo smo namreč ’krvavo’ odvisni od narave. Svetovni gospodarski forum je izračunal, da je več kot pol svetovnega BDP odvisnega od narave in njenih virov. Zdaj je na potezi gospodarstvo, ki ima ključno vlogo pri ’zdravljenju bolne Zemlje’.

Šarec se je v Davosu srečal s hrvaškim premierjem Plenkovićem

21. 01. 2020 19.30

Premier Marjan Šarec je imel ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu več dvostranskih srečanj. Med drugim se je na kratko pogovoril s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, s katerim sta izmenjala poglede na bilateralne odnose. Zaradi spora o arbitraži se sicer premierja redko srečata.

Thunbergova opozorila na neizpolnjene obljube, Trump napovedal sajenje dreves

21. 01. 2020 15.25

Prvi dan svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sta zaznamovala govora ameriškega predsednika Donalda Trumpa in mlade švedske okoljske aktivistke Grete Thunberg. Medtem ko se je prvi zaobljubil, da bo sadil drevesa, je Švedinja znova opozorila, da v boju proti podnebnim spremembam ni bilo storjeno ničesar.

'Preobrazba' kapitalizma: namesto delničarjev v središču skupnost?

21. 01. 2020 06.00

Z vstopom v leto 2020 se svetovno gospodarstvo nahaja na razpotju. Razlike med sloji se povečujejo, svet se spopada z nevarnostjo grozečih podnebnih sprememb, distopični strah pred eksponentnim tehnološkim napredkom ne pojenja, trgovinske napetosti med velesilami ne kažejo znakov popuščanja, svetovno gospodarstvo pa beleži šibkejšo rast. Zato ni nič čudnega, da se pojavljajo vprašanja, kako rešiti in popraviti obstoječi družbeno-ekonomski red in kje se v vsej tej dinamiki veliki premikov nahaja 'mali človek'?

Dvoličnost? Kako bo 'generacija enega klika' ohromila in onesnažila mesta

20. 01. 2020 06.00

Spletno nakupovanje in storitve, ki do vrat prinesejo vse od hrane do pijače in celo odnesejo vašo pošto, še nikoli niso bile tako priljubljene, kot so prav danes. Od leta 2014 do 2019 se je spletna prodaja potrojila, še vedno raste in analitiki ji rast napovedujejo tudi v prihodnje. Ima pa tovrstno udobje tudi okoljske posledice. In je eden od razlogov, da je mlajša generacija tarča očitkov, da, ko gre za okolje, ne živi tako, kot pridiga.

'Globalizacija je šla predaleč'

19. 01. 2020 07.00

"Globalizacija je šla predaleč, preveč smo zanemarili družbene faktorje in okolje. Prav tako globalizacija nikoli ne sme priti do točke, ko je ogrožen nacionalni mir. Brez socialne kohezije demokratični sistem ne more delovati," pravi oče Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu Klaus Schwab. Ob jubilejni, 50. izdaji foruma, pravi, da se morajo odnosi med deležniki v današnjem svetu temeljito spremeniti.

Boj za okolje med aktivizmom in realnostjo: 'Rudarji, naučite se programirati'

17. 01. 2020 06.10

Prvič v 15 letih, odkar pred forumom v Davosu objavljajo poročilo o največjih globalnih izzivih in tveganjih, je vseh prvih pet največjih dolgoročnih tveganj povezanih z okoljem. Ob dolgoročnih pa grozijo še kratkoročni izzivi, pravijo analitiki in izpostavljajo ekonomsko negotovost, tudi trgovinske vojne, ter politično polarizacijo. To pa pomeni še dodatno oviro v boju z največjimi dolgoročnimi globalnimi izzivi.

Kmet Budi bi moral za plačo ameriškega direktorja delati več kot 5000 let

01. 02. 2019 08.47

Vedno glasnejši postajajo pozivi civilne družbe, da moramo spremeniti pravila trenutne globalizacijske tekme, ki spodbuja neenakost in ustvarja grozljive posledice. Si predstavljate, da si trenutno zgolj 26 milijarderjev lasti toliko kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva? Bo torej kadarkoli prišel trenutek, ko bo manjši kmetovalec iz Kenije vreden toliko kot korporativni direktor z Manhattna?

Ali bi bila humanitarna pomoč lahko bolj učinkovita?

29. 01. 2019 15.17

120 milijonov ljudi po vsem svetu potrebuje pomoč samo za preživetje zaradi nasilja in konfliktov. Jemen, Sirija in Južni Sudan so sinonim za trpljenje. Kljub temu da humanitarne organizacije vsako leto rešijo in zaščitijo na desetine milijonov ljudi in je njihova pomoč bolj relevantna, pravočasna in učinkovita kot kdaj koli prej, pa humanitarne akcije niso vedno tako hitre, kot bi morale biti, pomoč je neenakomerno razporejena. Kje so rešitve, kakšni so izzivi?

S princem Williamom o najbolj črnem scenariju: 'Uničili bomo planet'

22. 01. 2019 19.57

Na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sta imela pomenljiv pogovor o okoljski problematiki britanski princ William in legenda naravoslovnih dokumentarnih filmov, 92-letni David Attenbourgh. Ta je opozoril, da se, če ne bomo spremenili svojega odnosa do narave, lahko zgodi najbolj črn scenarij: "Planet lahko uničimo, ne da bi prej sploh kaj opazili."

Od svilne ceste čez milijone mrtvih do 'globalizacije na steroidih'. Kam zdaj?

22. 01. 2019 10.47

"Elite, katerih pogled ne seže dlje, kot do prihodnjih volitev ali četrtletnega poročila, ne morejo biti ocenjene kot vredne zaupanja," pravi šef Svetovnega gospodarskega foruma Klaus Schwab. Udeleženci ene najprestižnejših konferenc na svetu bodo sicer letos razpravljali o globalizaciji 4.0. oziroma o oblikovanju globalne arhitekture v času četrte industrijske revolucije.

Neenakosti med spoloma ne bomo odpravili še 200 let

19. 12. 2018 08.58

Države bodo ob trenutnem tempu za popolno enakopravnost med spoloma v povprečju potrebovale 108 let, na področju dela pa 202 leti. Tako kaže poročilo Svetovnega gospodarskega foruma, ki opozarja tudi, da se je enakopravnost med spoloma na globalni ravni znova nekoliko zmanjšala. Slovenija je padla s 7. na 11. mesto. Najbolj enakopravne so Islandke, Norvežanke in Švedinje.

Protestniki v Zürichu kritični, da forum v Davosu nikakor ne vzpodbuja miru

23. 01. 2018 12.44

Okoli 3000 gospodarstvenikov, politikov in akademikov v Davosu razpravlja o aktualnih in prihodnjih izzivih sveta. Razvpiti Donald Trump bo na srečanju predstavil svojo agendo "Najprej Amerika" in razpravljal o trgovini in gospodarstvu. Prve dame ne bo, vmes naj bi prišla "logistična vprašanja in urnik". V Zürichu pa so že pripravili proteste.

Bo moralo res miniti 217 let, da bodo ženske in moški po svetu enako plačani?

02. 11. 2017 08.55

Razkorak med spoloma vsaj glede plačila in zastopanosti na vodilnih mestih je očitno še vedno zelo velik. Svetovni ekonomski forum ugotavlja, da se je ta razkorak letos povečal in da bo svet rabil kar 217 let, da ga bo izničil. Slovenija je na lestvici sicer zelo dobro uvrščena, saj je razkorak med spoloma v naši državi relativno nizek.

FOTO: Videti so mamljive, a v te sladoledne lučke nočete ugrizniti

01. 08. 2017 13.40

Že res, da se na prvi pogled morda zdijo mamljivo užitne, a verjemite nam, ne želite si ugrizniti vanje! Te sladoledne lučke so namreč narejene iz močno onesnažene vode, ki vsebuje koščke plastike, mrčes, mrtve ribe, cigarete in ribiške mreže.

Med lobisti je priljubljena tudi Violeta Bulc

31. 01. 2017 12.57

Pod drobnogled so vzeli kariere dobrih 500 evropskih poslancev in komisarjev, ki se jim je po letu 2009 iztekel mandat. Marsikdo med njimi bi s svojimi zvezami, poznanstvi in vplivom bil idealen lobist in številni so to tudi postali. V EU sicer najbolj dejavno lobira Google, med politiki, ki jih lobisti največkrat obiščejo, pa je tudi Violeta Bulc.

To so poklici, ki bodo iskani čez 10, 20 let!

07. 12. 2016 11.12

Si predstavljate, da bi bil vaš otrok po poklicu trgovec s časom, varuh podatkov, pogajalec ob spletnih ugrabitvah? Kaj pa kirurg, ki bo znal izbrisati slabe spomine, ali čistilec ozračja? Vsi ti poklici se nam danes resda zdijo še nekoliko neverjetni, a že čez dve ali tri desetletja naj bi bili med najbolj iskanimi na svetu. V tem času naj bi se namreč pojavilo kar 65 odstotkov poklicev, o katerih se nam danes še niti ne sanja.

Glede na sedanjo dinamiko bi se plače obeh spolov lahko izenačile šele v 170 letih

26. 10. 2016 15.42

Čeprav so ženske naredile velik napredek na področju izobraževanja in ne le dohitele moške, ampak so jih v 95 državah tudi prehitele, še vedno zaslužijo manj. Po drugi strani delajo več ur. Najmanjše so razlike na Islandiji. Kljub temu so se ženske množično odpravile na ulice.