ZAGREB
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Budiša odstopil
12. 07. 2001 00.00
V sredo popoldne je z mesta predsednika stranke nepreklicno odstopil predsednik hrvaške socialno liberalne stranke Dražen Budiša. V kratki izjavi je HSLS sporočila, da je Budiša o odstopu s položaja obvestil člane velikega sveta HSLS, vendar pri tem ni navedla razlogov za njegov odstop. Neimenovani predstavnik HSLS pa je za hrvaške elektronske medije izjavil, da Budiša s svojimi stališči ni želel ovirati prihodnosti stranke, ni pa navedel, kakšna so ta stališča.
Gotovina se ne bo predal
11. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Ante Gotovina, katerega naj bi čakala ena od zapečatenih obtožnic haaškega sodišča, je za hrvaški tednik Globus izjavil, da se ne bo predal. Upokojeni general je prepričan, da bo proces proti njemu političen, saj je kot vojaški poveljnik ravnal v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami. Sicer pa se je Gotovina skril na varno. Še vedno aktivni general Rahim Ademi pa je na dopustu in čaka na vročitev obtožnice.
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Podpis sporazuma še ta mesec
11. 07. 2001 00.00
Hrvaška in Slovenija bi lahko do konca julija podpisali meddržavne sporazume o jedrski elektrarni Krško ter meji na kopnem in morju, obstaja pa tudi manjša možnost, da se ponudi rešitev za varčevalce Ljubljanske banke, napoveduje hrvaški tedni Globus, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v hrvaški in slovenski vladi. Globus hkrati navaja tudi izjavo pomočnika hrvaškega zunanjega ministra Joška Para, ki meni, da bi lahko sporazuma o JEK in meji podpisali do konca tega meseca, medtem ko bo za rešitev vprašanja Ljubljanske banke potrebno več časa.
Vukasović o vlogah Ljubljanske banke
09. 07. 2001 00.00
Zadnje izjave slovenskih predstavnikov potrjujejo, da nimajo nikakršne namere izplačati hranilnih vlog nekdanje Ljubljanske banke (LB), ne varčevalcem na Hrvaškem, ne varčevalcem v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, ugotavlja hrvaški poslovnež Božidar Vukasović, ki sicer zase trdi, da je predstavnik varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, čeprav uradno takšnega statusa nima. Vukasovič se tako v današnjem sporočilu za javnost odziva na nekatere izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki jih je minister dal po podpisu okvirnega nasledstvenega sporazuma o delitvi premoženja in obveznosti nekdanje Jugoslavije na Dunaju, pa tudi na izjave guvernerja Banke Slovenija Mitje Gasparija o obrestih na pologe v Sloveniji.
Hrvaški tisk o izročitvi generalov
08. 07. 2001 00.00
Dramatična izredna seja hrvaške vlade, na kateri so pozno sinoči sprejeli odločitev o izročitvi hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so obtoženi vojnih zločinov, zaradi česar so štirje člani vlade iz vrst Hrvaške socialno libralne stranke (HSLS) odstopili, je glavna tema naslovnic današnjih izdaj hrvaških dnevnikov.
Obtožnice za Hrvate
07. 07. 2001 00.00
Vlada premiera Račana skupaj s predsedniki petih koalicijskih strank naj bi popoldne za zaprtimi vrati odločila o tem, ali bo za dva obtožena Hrvata izdala nalog za prijetje. Vladne stranke so sicer že v svojih prvih odzivih na obtožnici poudarile, da Hrvaška po zakonu mora sodelovati s sodiščem v Haagu, zato pa desničarske stranke nasprotujejo izročitvi hrvaških generalov. Današnji Feral tribune je objavil vest, da naj se eden od domnevno obtoženih, Ante Gotovina, sodišču ne misli predati prostovoljno.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Izžrebani pari v Jadranski ligi
03. 07. 2001 00.00
Vodstvo novoustanovljene Jadranske košarkarske lige je v Zagrebu izžrebalo pare prvega kroga tega tekmovanja, v katerem bo nastopila večina najboljših klubov iz področja nekdanje Jugoslavije. Že na začetku se bosta med seboj pomerila slovenska kluba Pivovarna Laško in Geoplin Slovan, Union Olimpija bo gostila Široki Brijeg, Krka pa bo gostovala v Zadru. Najzanimivejši par uvodnega kroga, ki bo na sporedu 29. septembra, bo obračun med Budučnostjo iz Podgorice in zagrebško Cibono VIP.
Deutsche Telekom lastnik hrvaškega telekoma
03. 07. 2001 00.00
Hrvaška vlada je potrdila, da je Deutsche Telekom kupil še 16-odstotni delež v Hrvaških telekomunikacijah (HT) in tako postal večinski lastnik družbe. Nemški telekomunikacijski operater, ki bo za omenjeni delež odštel 500 milijonov evrov, je že oktobra 1999 za 850 milijonov dolarjev kupil 35-odstotni delež v HT, skupaj z najnovejšim nakupom pa se je njegov lastniški delež v HT povečal na 51 odstotkov.
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Pospešeno reševanje odprtih vprašanj
21. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.
Tauferju nagrada za režijo
20. 06. 2001 00.00
V gledališču Kerempuh v Zagrebu bodo Vitu Tauferju izročili kar dve priznanji za predstavo Sen kresne noči, s katero je Slovensko mladinsko gledališče sodelovalo na junijskih Dnevih satire. Žirija festivala, ki je tokrat potekal že 25., v sestavi Marija Grgičevič, Milijenko Jergovič in Niko Pavlovič je Tauferju namreč prisodila nagrado zlati smeh za režijo in posebno priznanje za scenografijo.
Mesić v Teheranu
19. 06. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je prvi dan uradnega obiska v Teheranu zatrdil, da si Hrvaška želi zbližanja z islamskimi državami. "Ob izboljšanju odnosov s sosedami in hitri vključitvi v Evropsko unijo, je naša prioriteta tudi zbližanje z neevropskimi državami, najprej z islamskimi," je dejal Mesić po srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Iran je označil kot prijateljsko državo, Hatamija pa povabil na obisk v Zagreb.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva sta ob 10. obletnici državnosti Slovenije in Hrvaške danes pripravili okroglo mizo z naslovom Deset let pozneje.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
V BiH z direktnim vlakom
15. 06. 2001 00.00
Med Slovenijo in BiH je znova začel voziti direktni vlak. Ob petkih bo odpeljal iz Ljubljane v Doboj, vračal pa se bo ob nedeljah. Cena za enosmerno oz. povratno vozovnico od Ljubljane do Sarajeva je za odraslo osebo v 2. razredu 7308 oz. 11.711 tolarjev, od Ljubljane do Doboja 5520 oz. 8851 tolarjev ter od Ljubljane do Banja Luke 4537 oz. 7286 tolarjev. Skupine šestih in več oseb imajo še dodatni popust, so sporočili iz Slovenskih železnic.
Okrepitve v Celju
15. 06. 2001 00.00
Slovenski rokometni državni prvak Celje Pivovarna Laško se je prvi dan prestopnega roka okrepil s štirimi novimi igralci. V zeleno-rumenem dresu bodo v naslednji sezoni tako zaigrali hrvaški vratar Mario Kelentrič, ki je lani nastopal v dresu Zagreb Badela 1862, jugoslovanski reprezentant Žikica Milosavljevič (Mobitel Prule 67) ter nekdanja rokometaša velenjskega Gorenja, Belorus Sergej Rutenko ter slovenski mladinski reprezentant Marko Oštir. Kelentrič je s Celjem Pivovarno Laško podisal dvoletno, ostali trije pa triletno pogodbo.
Ponovno povezava med Zagrebom in Sarajevom
10. 06. 2001 00.00
Iz zagrebške glavne železniške postaje je danes prvič po desetih letih odpeljal vlak proti Sarajevu. Železniško povezavo med Zagrebom in Sarajevom so ukinili med vojno v BiH, ko je bila proga tudi močno poškodovana. Iz Zagreba je vlak krenil ob 9. uri, v Sarajevu pa ga pričakujejo ob 18.35. Prav tako je iz Sarajeva ob 8. uri krenil vlak v nasprotni smeri. Vlak bo vozil enkrat dnevno, zaenkrat pa bo kompozicija sprejela 200 potnikov.
Ina in Hep se bosta privatizirala
08. 06. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je napovedal, da bo vlada zakona o privatizaciji hrvaške naftne družbe Ina in Hrvatske elektroprivrede jeseni posredovala v obravnavo saboru, s privatizacijo teh dveh javnih podjetij pa bi lahko začeli leta 2002. Račan je ob tem izrazil pričakovanje, da bosta modela lastninjenja predvidela tudi uvrstitev delnic Ine in Hepa na borzo. Tako bi dosegli večjo transparentnost njune privatizacije in okrepili hrvaški kapitalski trg.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Mercator prevzel Slobodo
06. 06. 2001 00.00
Največja slovenska trgovska družba Mercator je postala lastnica trgovskega podjetja Sloboda iz Velike Gorice. Mercator je s to poslovno potezo začel graditi svojo verigo trgovin tudi na zagrebškem območju. O podrobnostih nakupa bosta na novinarski konferenci v Veliki Gorici spregovorila predsednika uprav obeh družb, Zoran Jankovič iz Mercatorja in Ivica Župetič iz Slobode.
Račan pričakuje napredek
04. 06. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je v Zagrebu izrazil pričakovanje, da bo na prihodnjem srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom dosežen napredek pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Ponovil je, da se bosta s premierom Drnovškom v soboto, 9. junija, sestala na hrvaškem ozemlju. Račan verjame, da naj bi bistven napredek dosegli vsaj pri reševanju enega od treh odprtih vprašanj. Hrvaški premier ni želel povedati, ali bo ta napredek dosežen pri reševanju vprašanj JE Krško, Ljubljanske banke ali Piranskega zaliva.
Nov režim na meji s Hrvaško
01. 06. 2001 00.00
Na hrvaških mejnih prehodih s Slovenijo v Bregani in Rupi ter na mejnem prehodu Goričane proti Madžarski so danes uvedli zelene in rdeče vozne pasove za osebni promet. S tem ukrepom naj bi v času turistične sezone pospešili promet in zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih.