ZAGREB
Zagrebacka banka pricakuje rast dobicka iz tekocega poslovanja
29. 01. 1998 08.12
Zagrebacka banka pricakuje letos vecji dobicek iz tekocega poslovanja, kar bo v veliki meri odvisno od dostopnosti ugodnih posojil tujih virov in od razvoja gospodarstva v stabilnih pogojih, je ocenila uprava omenjene banke. Po pricakovanjih bo lanski dobicek, ki je v najvecji meri nastal v posojilno-garancijskih poslih, vecji od nacrtovanega. Po nerevidiranih devetmesecnih financnih rezultatih, je v prvih devetih lanskih mesecih banka zabelezila 263 milijona kun celotnega dobicka, kar je skoraj za polovico vec kot v enakem obdobju leta 1996.
Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin
28. 01. 1998 18.50
Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.
Poraba zemeljskega plina po svetu narašča
25. 01. 1998 11.30
Zemeljski plin po podatkih mednarodne zveze za plin že zdaj zadovolji približno četrtino svetovnih potreb po energiji. Ocene strokovnjakov kažejo, da bo do leta 2005 njegova poraba v povprečju rasla z osemodstotno stopnjo letno, ko naj bi dosegla 3,3 krat večjo porabo kot v letu 1990. Ugotovljene svetovne zaloge zemeljskega plina znašajo približno 150 tisoč milijard kubičnih metrov, kar bi ob današnji potrošnji v višini dveh milijard kubičnih metrov letno, zadostovalo za naslednjih sedemdeset let. Ob upoštevanju ocen nepotrjenih zalog pa naj bi bilo plina dovolj za prihodnjih sto let, ob uvedbi novih tehnologij in boljši izkoriščenosti tega energenta pa za še enkrat toliko, torej za prihodnjih dvesto let.
Croatia Airlines se posodablja
18. 01. 1998 10.28
Hrvaška letalska družba Croatia Airlines je konec tedna s skupino bank, ki jo vodi Bayerische Landesbank, podpisala dogovor o financiranju nakupa letal. To je doslej največja naložba v hrvaško zračno infrastrukturo. S tem dogovorom bodo financirali nakup letal airbus 319 ter izgradnjo hangarjev in nove upravne zgradbe na zagrebškem letališču. Za gradnjo bodo namenili 30 milijonov ameriških dolarjev, za nakup letal pa 283 milijonov dolarjev.
HBOR nagrajena za izdajo obveznic
18. 01. 1998 10.25
Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.
Varteks znižuje cene zaradi davka na dodano vrednost
18. 01. 1998 10.19
Vodstvo varaždinskega Varteksa je objavilo, da bo podjetje s prihodnjim tednom vnovič znižalo maloprodajne cene svojih proizvodov za štiri odstotke.
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Diplomacija mora delovati na diskreten način
13. 01. 1998 17.45
Zunanji minister Boris Frlec je z maksimo, da "mora diplomacija delovati na diskreten način" na svoji prvi novinarski konferenci v Ljubljani - izvzemši srečanja z novinarji neposredno po prevzemu funkcije septembra lani - posredno odgovoril na pripombe v javnosti o domnevni zaprtosti zunanjega ministrstva. Misel je podkrepil z besedami, češ da "zunanje ministrstvo ne spi" in da "se ne želi skrivati". Dosežke slovenske zunanje politike v letu 1997 je označil za "presenetljivo dobre", saj "presegajo naša realna pričakovanja", leto 1998 pa bo po njegovem "eno najtežjih", tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Napovedal je začetek pogajanj z Evropsko unijo 12. marca v Veliki Britaniji, intenziviranje dialoga z zvezo NATO, oblikovanje nove trilaterale na osi Dunaj-Ljubljana-Zagreb predvidoma marca, aktivno vlogo v SECI-ju, "nadaljevanje konstruktivnega dialoga z vsemi sosedami" in "rekonstrukcijo ministrstva".
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.
Kinkel in Vedrine kmalu v Beograd in Zagreb
08. 01. 1998 17.19
Vodja nemške diplomacije Klaus Kinkel je danes napovedal, da nameravata s francoskim kolgom Hubertom Vedrinom kmalu obiskati Beograd in Zagreb.
Zmaga Celjanov
05. 01. 1998 09.02
V 3. krogu skupine A lige evropskih rokometnih prvakov je Celje Pivovarna Laško premagala Zagreb Badel 1862 s 26:21 (13:8).
Avtocesta za reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
27. 12. 1997 13.26
Sloveniji lahko skupaj s tujimi partnerji ponudimo koncesijo za trideset kilometrov dolg odsek Pyhrnske avtoceste, ki poteka skozi Slovenijo, če se to, glede na slovenske prioritete, ne vklaplja v skupno dinamiko izgradnje srednjeevropskih prometnic, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in minister za razvoj in obnovo Jure Radić.
Bodo dirke formule 1 tudi na Hrvaškem?
23. 12. 1997 09.53
Hrvaška upa, da bodo leta 1999 dirkači formula 1 nastopili tudi pri njih, piše zagrebški Vjesnik po srečanju vodje dirk formule 1 Bernija Ecelstoneja s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Progo na Grobniku naj bi za nekaj več kot 40 milijonov nemških mark naslednje leto dogradili in popravili predvsem za namene formule 3000. Leto pozneje pa bi naj na progi že dirkali Jacques Villeneuve in kolegi. Špekulacije izvirajo predvsem iz novice, da naj bi se velika nagrada San Marina v Imoli črtala iz sporeda tekmovanj. Kot enega izmed razlogov za dirko formule 1 na Hrvaškem pa Vjesnik omenja tudi Ecelstonejevo čeno Slavico, ki je rojena v Zagrebu.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.
Novembra hrvaška proizvodnja višja za 6,5 odstotka na letni ravni
19. 12. 1997 08.45
Obseg industrijske proizvodnje na Hrvaškem se je novembra v primerjavi z enakim mesecem lani povečal za 6,5 odstotka, za obdobje januar - november pa je ugotovljena 5,5-odstotna rast. Na novembrsko rast industrijske proizvodnje je najbolj vplival povečan obseg proizvodnje netrajnih izdelkov za široko porabo, ki je poskočil kar za 10,6 odstotka. Delež omenjenih izdelkov v strukturi bruto domačega proizvoda znaša skoraj 39 odstotkov.
Davek na dodano vrednost vznemiril Hrvate
18. 12. 1997 08.19
Novi enotni davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov, ki naj bi v letu 1998 na Hrvaškem nadomestil in poenotil vse dosedanje dodatne davke, je zelo vznemiril hrvaško prebivalstvo in javnost. Kritikam se je pridružil tudi hrvaški tisk, ki je bil doslej vladnim ukrepom večinoma naklonjen, saj bodo z enotnim davkom obdavčeni tudi vsi časniki in revije. Ukrep bo prizadel tudi vse prebivalce Hrvaške, ki bodo želeli kupovati v tujini, saj bodo po novem letu poleg vseh običajnih carinskih obveznosti dolžni plačevati državi še 22-odstotni davek. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je kar 66 odstotkov hrvaškega prebivalstva nenaklonjenega davku na dodano vrednost, kar pa hrvaškega finančnega ministra Borislava Škegra ni omajalo v prepričanju, da bo davek prinesel veliko finančnih olajšav in zato zavrača vsakršno možnost kompromisa.
Italijanski predsednik Scalfaro v Zagrebu
17. 12. 1997 09.56
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo danes spregovoril v hrvaškem saboru. Sinoči je imel po prihodu v Zagreb pogovore na štiri oči s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Sestali sta se tudi delegaciji Hrvaške in Italije pod vodstvom obeh predsednikov. Hrvaška je poudarila, da kot srednjeevropska in sredozemska država pričakuje italijansko podporo pri vključevanju v evroatlanstske integracije, kar je druga stran potrdila.
Slovenska manjšina na Hrvaškem: priznana, a ne ustavna
17. 12. 1997 09.21
Da bi se glede na stalne odzive slovenskih medijev in na uradne ocene iz Slovenije "izognil kakršnimkoli nadaljnjim nejasnostim in nerazumevanju", je urad za informiranje Republike Hrvaške izdal obvestilo, v katerem pojasnjuje vzroke za spremembe hrvaške ustave, ki jih je 12. decembra izglasoval hrvaški parlament in po katerih slovenska narodna manjšina ni omenjena v besedilu preambule spremenjene ustave. V njem je zapisano, da želi hrvaška vlada poudariti, da sprejemanje omenjenih ustavnih odredb ne bo imelo negativnega vpliva na status slovenske manjšine na Hrvaškem, ter da namerava še naprej pomagati slovenski manjšini s ciljem ohranjanja njene identitete ter zaščite njenih manjšinskih pravic. Hrvaška vlada bo na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj s podobnim sporazumom z Italijo in Madžarsko slovenski vladi ponudila predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin.
Renault prvi po prodaji na hrvaškem tržišču
17. 12. 1997 08.16
Francoski Renault je novembra letos na hrvaškem tržišču po prodaji prvič prišel na prvo mesto; s 15,9-odstotnim tržnim deležem in 803 na novo registriranimi avtomobili. Največ je bilo na novo registriranih renaultovih vozil znamke megan, in sicer 319, sledi Fordov escort s 316 na novo registriranimi vozili in Škodina felicia s 315 vozili. Poleg megana je bil twingo drugi najbolj prodajani Renaultov model. V prihodnjem letu bo Renault na hrvaškem tržišču začel s prodajo novih modelov lahkih dostavnih vozil.
Karadžić potuje s ponarejenim slovaškim potnim listom
14. 12. 1997 12.28
Bivši vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić po trditvah, objavljenih v časniku Večernji list - ta se sklicuje na anonimno pismo, poslano redakciji iz Avstrije, menda potuje po Evropi s ponarejenim slovaškim diplomatskim potnim listom. Na fotokopiji potnega lista so dobro vidni obrisi podobe najbolj iskanega moža na Balkanu, kot ime je navedeno >>Radomir Kadlec<<, kot poklic pa >>prvi sekretar<<.
Slovenska delegacija na obisku na Hrvaškem
12. 12. 1997 09.25
Predsednik vlade Janez Drnovšek se bo med enodnevnim uradnim obiskom na Hrvaškem sestal z najvišjimi predstavniki: premierom Zlatkom Matešo, predsednikom sabora Vlatkom Pavletićem, predvidoma pa tudi s predsednikom države Franjem Tuđmanom. Premiera bo spremljala delegacija, v kateri bodo zunanji minister Boris Frlec, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, finančni minister Mitja Gaspari, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur ter več državnih sekretarjev. Ministri bodo imeli v Zagrebu srečanja s hrvaškimi kolegi. Premiera Drnovšek in Mateša bosta v Banskih dvorih podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško, poleg tega pa še sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij ter sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu. Predstavniki ministrstev za delo in socialo naj bi podpisali tudi administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju.
Belupo utrjuje svoj položaj na hrvaškem trgu
10. 12. 1997 09.15
Farmacevtska družba Belupo iz Koprivnice, ki je del skupine Podravka, je odprla novo predstavništvo v Osijeku. Kot so sporočili iz Podravke, bodo preko tega predstavništva, ki bo pokrivalo pet slavonskih županij, distribuirali in prodajali celotni farmacevtski in kozmetični proizvodni program. Ob odprtju so predstavniki vodstva Belupa poudarili, da ta družba namenja veliko sredstev za svoje razvojne programe in da bo v prihodnje vsako leto domačemu trgu preko lastne proizvodnje in tujih licenc ponudila deset novih zdravil.
Minister Porges o prostotrgovinskem sporazumu s Slovenijo
09. 12. 1997 15.16
Hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges je poudaril, je za Hrvaško, ki ni niti članica Svetovne trgovinske organizacije niti Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), uspešen konec pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma s sosednjo Slovenijo še posebej pomemben.
Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.
Henkel Croatia pospešeno povečuje prodajo
24. 11. 1997 00.00
Henkel Croatia , ki je del svetovne verige Henkel, je v prvih šestih mesecih tega leta ustvarila za 51 odstotkov večjo prodajo kot v enakem obdobju lani. Vodstvo družbe pričakuje, da bo s širjenjem svoje mreže obdržalo visoke prodajne rezultate. Zahvaljujoč razširitvi svoje mreže na tržišča srednje in vzhodne Evrope je Henkel v prvih devetih mesecih tega leta ustvaril bruto dobiček v višini 624 milijonov mark, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Obnovili železniški promet med ZRJ in Hrvaško
11. 11. 1997 00.00
Po več kot šestih letih je iz Vinkovcev krenil vlak proti Šidu. Tako so vnovič vzpostavili redni železniški promet med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Na progi bosta vozila dva vlaka dnevno, ki bosta imela v obeh krajih zvezo z vlaki, namenjenimi v notranjost Hrvaške oziroma ZRJ. Potnik na progi Zagreb-Beograd bo moral presesti dvakrat, prvič v Vinkovcih, nato pa na meji.
Hrvaška policija razbila tihotapsko verigo
29. 09. 1997 00.00
- Hrvaška policija je na meji z Jugoslavijo razbila verigo tihotapcev cigaret in kave. Kot so danes sporočile oblasti, je skupina tihotapcev samo v tem mesecu v državo pretihotapila 60 ton cigaret in 100 ton kave v vrednosti skoraj 10 milijonov kun oziroma približno 2,8 milijona nemških mark.