ZAgreb

Slovenija bo pomagala Hrvaški

29. 11. 2000 00.00

Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.

Mesić bi pričal proti Miloševiću

28. 11. 2000 00.00

Evropska unija bi morala svojo pomoč ZR Jugoslaviji pogojiti z izročitvijo nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Tretji mobilni operater na Hrvaškem

28. 11. 2000 00.00

Hrvaška naj bi v prvem četrtletju leta 2001 objavila razpis za tretjega hrvaškega mobilnega operaterja, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi objavila tudi razpis za podelitev licenc za tretjo generacijo mobilne telefonije (UMTS), je povedal eden izmed višjih uslužbencev hrvaškega ministrstva za telekomunikacije, ki ni želel biti imenovan.

Potočnik jutri v Zagreb

28. 11. 2000 00.00

Vodja slovenskih pogajalcev z EU Janez Potočnik bo, na hrvaško vabilo, jutri na delovnem obisku v Zagrebu. Kot so sporočili iz ožje pogajalske skupine, se bo med drugim sestal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčićem in glavnim hrvaškim pogajalcem za sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Nevenom Mimico.

Debevec zmagal v Zagrebu

27. 11. 2000 00.00

Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je zmagovalec tradicionalnega mednarodnega tekmovanja "Trofej Mladosti" v streljanju z zračno puško, medtem ko je v ženski konkurenci Natalija Prednik osvojila tretje mesto.

Izida v rokometni ligi prvakov

26. 11. 2000 00.00

Izida 3. kroga skupine A rokometne lige prvakov in lestvica:

195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države

24. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.

JV Evropa na poti v Evropo

24. 11. 2000 00.00

Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.

Začel se je zagrebški vrh

24. 11. 2000 00.00

V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.

ZRJ sprejeta v Jadransko-Jonsko pobudo

24. 11. 2000 00.00

Ob robu vrha EU in držav zahodnega Balkana je davi v Zagrebu zasedal svet Jadransko-Jonske pobude, ki je med članice pobude soglasno sprejel ZR Jugoslavijo. Ta je poleg Slovenije, Albanije, BiH, Hrvaške, Grčije in Italije postala sedma članica pobude. Seje sveta se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.

Protesti proti Koštunici

24. 11. 2000 00.00

Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.

Vrh EU-Balkan v Zagrebu

23. 11. 2000 00.00

V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.

Festival dokumentarnega filma

23. 11. 2000 00.00

V program Mednarodnega festivala dokumentarnega filma (IDFA), ki se od 22. do 30. novembra odvija v Amsterdamu, je uvrščen tudi hrvaški dokumentarec z naslovom O kravah in ljudeh, v režiji Zrinke Matijević in Nebojše Slijepčevića. Film o zakonskem paru iz Medulina je bil posnet lani na Dokumentarni delavnici Imaginarne akademije v Grožnjanu.

Zasedanje JJP pred vrhom EU

22. 11. 2000 00.00

V Zagrebu bo v petek pred začetkom vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana potekalo izredno zasedanje sveta Jadransko-Jonske pobude (JJP). Ob tej priložnosti bodo zunanji ministri držav članic JJP sprejeli poslovnik sveta JJP, ki opredeljuje delovanje sveta v skladu z Anconsko deklaracijo in predali predsedovanje JJP Hrvaški, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko

21. 11. 2000 00.00

Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.

Ukrepi slovenske in hrvaške policije

20. 11. 2000 00.00

Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.

Samo Peterle v Zagreb?

20. 11. 2000 00.00

Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.

Izidi rokometne lige prvakov

19. 11. 2000 00.00

Izidi:

Rokometna liga prvakov

19. 11. 2000 00.00

Izidi 2. kroga rokometne lige prvakov in lestvice.

Slovenska poezija pri sosedih

18. 11. 2000 00.00

V okviru mednarodnega pesniškega festivala, ki med 16. in 19. novembrom pod geslom S poezijo v novo tisočletje poteka v večih hrvaških mestih, je današnji dan posebej namenjen sodobni slovenski poeziji. V goste Društva hrvaških književnikov, ki pod vodstvom svojega predsednika in obenem letošnjega vileniškega nagrajenca Slavka Mihaliča festival tudi organizira, so bili tako povabljeni slovenski pesniki Iztok Osojnik, Veno Taufer, Ciril Zlobec, Marko Kravos in Josip Osti.

INA in Beopetrol podpisala sporazum

17. 11. 2000 00.00

Hrvaško naftno podjetje INA je z jugoslovanskim naftnim podjetjem Beopetrol danes podpisala sporazum o dobavi nafte in naftnih proizvodov za obdobje enega leta. INA bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Srbijo izvozila 360.000 ton naftnih proizvodov v vrednosti 75 milijonov dolarjev, so sporočili predstavniki hrvaškega naftnega podjetja. Prvo pošiljko naftnih proizvodov naj bi INA v Srbijo poslala prihodnjo sredo. Predstavnik hrvaškega podjetja je še napovedal, da bo INA v prihodnjih desetih dneh podpisala še en dogovor z Beopetrolom, po katerem bo v ZRJ izvažala maziva. INA je pred razpadom nekdanje SFRJ v Srbiji zaposlovala 1500 ljudi in imela več kot 187 bencinskih črpalk in skladišč.

Eksplozija v ogulinski vojašnici

16. 11. 2000 00.00

V eksploziji v ogulinski vojašnici so bili štirje vojaki huje ranjeni, 21 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. Vzroki za eksplozijo še niso znani, je povedal hrvaški obrambni minister Jozo Radoš in dodal, da so na kraj eksplozije že odšli predstavniki ministrstva, oblikovana pa je tudi že preiskovalna komisija, ki bo raziskala dogodek.

Razstava Irwinov v Zagrebu

15. 11. 2000 00.00

V zagrebškem muzeju moderne umetnosti bodo odprli razstavo slovenske skupine Irwin z naslovom Privatizacija časa. S to razstavo se bo skupina Irwin kot del umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst prvič samostojno predstavila v Zagrebu.

Hrvaška zavrača delitev BiH

14. 11. 2000 00.00

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.

Hrvatje se zanimajo za SKB banko

13. 11. 2000 00.00

Za kapitalsko povezovanje z SKB banko naj bi se po neuradnih vesteh zanimala ena pomembnejših zagrebških bank. Kot poroča časnik Finance, naj Hrvatje ne bi želeli v SKB banko samostojno, temveč skupaj z mednarodno finančno skupino, katere člani so. Z mednarodnimi finančnimi ustanovami sta trdno povezani obe najpomembnejši hrvaški banki - Zagrebačka banka in Privredna banka. Prva na londonski borzi kotira že štiri leta, njena pomembnejša lastnica je nemška zavarovalnica Allianz, pa tudi v banki ne skrivajo ambicij za širitev v sosednje države, predvsem v BiH in Slovenijo, navajajo Finance. Privredna banka Zagreb, nekoč lastnica Elana, pa je v mednarodne finance vpeta prek nove lastnice, italijanske banke Banca Commerciale Italiana.

Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji

11. 11. 2000 00.00

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji imenoval Celestina Sardelića, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika. Sardelić bo na položaju nasledil Ivico Maštruka, ki je bil skupaj s 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli z 31. oktobrom razrešen s položaja. Kdaj bo Sardelić prevzel dolžnosti v Ljubljani, še ni znano, do njegovega prihoda pa bo hrvaško veleposlaništvo vodil odpravnik poslov.

Sestava delegacije še vedno ni znana?

10. 11. 2000 00.00

Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.

Hrvaška ima novo ustavo

10. 11. 2000 00.00

Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.

Bručan na obisku v Zagrebu

10. 11. 2000 00.00

Delegacija ministrstva za zdravstvo, ki jo vodi minister Andrej Bručan, se na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenič Rukavina mudi na enodnevnem delovnem obisku v Zagrebu. Na željo slovenske strani so govorili tudi o možnostih zdravljenja hrvaških državljanov z območja hrvaške Istre v izolski bolnišnici. Ta je bila namreč predvidena kot bolnišnica, ki bo pokrivala potrebe po bolnišničnem zdravljenju tudi tega dela Istre.

Ustavne spremembe na Hrvaškem

10. 11. 2000 00.00

Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.