ZDA; predsednik

Jacques Santer februarja na turnejo po Bližnjem Vzhodu
12. 01. 1998 12.25
Predsednik Evropske komisije Jacques Santer bo februarja odpotoval na enotedensko turnejo po Bližnjem Vzhodu, se je danes izvedelo iz diplomatskih virov v Bejrutu.

ZDA nameravajo ohraniti okrepljeno vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu
09. 01. 1998 10.27
Navkljub popuščanju napetosti v odnosih z Irakom nameravajo Združene države Amerike ohraniti okrepljeno vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu. "Za zdaj ni načrtov o morebitnem zmanjšanju oboroženih sil v zalivu," je v četrtek v Washingtonu izjavil tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Kenneth Bacon. Dodal je, da iraški predsednik Sadam Husein "še ni pokazal nikakršne pripravljenosti za popolno izpolnjevanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov", saj še vedno zavrača neoviran dostop do "določenih občutljivih mest".

Leto 1998 bo katastrofalno
08. 01. 1998 17.25
Uboji, atentati in razdejanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki v letu 1998. Rože pa ne bodo cvetele niti v Evropi in ZDA, trdi znameniti tunizijski mag Hassen Chami, ki si je prislužil mednarodni sloves z napovedjo smrti princese Diane. Napovedi za letošnje leto je zaupal tedniku Jeune Afrique, povzema pa jih tržaški časnik Il Piccolo.

Ali se ZDA do Irana še vedejo v duhu hladne vojne?
08. 01. 1998 09.58
Iranski predsednik Mohamed Hatami je Združenim državam očital, da se do njegove države še vedno vedejo v duhu hladne vojne. Kot primer je navedel gospodarske sankcije proti Teheranu in uradno podpiranje načrtov za zrušenje islamskega državnega vodstva. Dejal je, da morajo ZDA prenehati s svojo sovražno politiko, potem pa bi lahko vzpostavili nove politične odnose. Dodal je, da ni nobenega znaka, da se je ta odnos spremenil, sicer pa Iran zaenkrat lahko shaja tudi brez odnosov z Združenimi državami.

Porsche namerava prodati 38.000 športnih avtomobilov
08. 01. 1998 08.35
V tekočem poslovnem letu (do 31. julija letos) namerava Porsche prodati približno 38.000 športnih avtomobilov, kar je za slabo petino več kot v lanskem poslovnem letu. Porsche v Nemčiji letno proda približno 10.000 vozil. Predsednik uprave Porscheja Wendelin Wiedeking je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa na mednarodnem avtomobilskem sejmu v Detroitu, kjer je Porsche ameriški javnosti uradno predstavil novo športno vozilo 911, med drugim pojasnil, da naj bi se promet družbe letos povzpel z lasnkih 4,1 na rekordnih 4,5 milijarde mark. Največji porast prodaje, in sicer kar 87-odstoten, je Porsche zabeležil v ZDA in Kanadi, kjer so lani prodali 13.731 avtomobilov, model boxter pa je postal pravi hit.

Bill Clinton podaljšal sankcije proti Libiji
06. 01. 1998 09.08
Ameriški predsednik Bill Clinton je v ponedeljek še za eno leto podaljšal ameriške sankcije proti Libiji, ki jih je 7. januarja leta 1986 razgalsil Ronald Reagan. Ameriške sankcije sestojijo iz ekonomskega embarga in zamrznitve libijskega premoženja v ZDA. V Clintonovem pismu kongresu je zapisano, da "libijska vlada kljub pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje svoje akcije in politiko podpore terorizmu" in da "takšne libijske akcije in politika predstavljajo neobičajno in izredno grožnjo nacionalni varnosti". ZDA Libijo med drugim obtožujejo, da zavrača sodelovanje z mednarodno preiskavo o postavitvi bombe, v katere eksploziji je pred devetimi leti padlo letalo družbe Panam nad Lockerbiejem na Škotskem. Umrlo je 270 ljudi.

Valdas Adamkus je novi litvanski predsednik
05. 01. 1998 09.30
V drugem krogu predsedniških volitev v Litvi je z majhno prednostjo zmagal 71-letni Valdas Adamkus. Po predčasno zaključenem štetju glasov danes zjutraj v Vilniusu je Adamkus prejel 50,3 odstotkov glasov oziroma le 11.000 glasov več kot njegov protikandidat Arturas Paulauskas, ki je prejel 49,7 odstotka glasov. V prvem krogu volitev 21. decembra je bil Paulauskas s 45,4 odstotki glasov močno pred Adamkusom. Adamkus, ki je v ZDA delal kot strokovnjak za okolje, se je vrnil v domovino šele po proglasitvi neodvisnoti Litve. Adamkus bo svojo novo funkcijo nastopil 25. februarja in bo zamenjal sedanjega predsednika Algirdasa Brazauskasa, ki ni želel več kandidirati.

Clinton z družino in spremstvom v Sarajevu
22. 12. 1997 09.26
Ameriški predsednik Bill Clinton je prispel na enodnevni obisk v BiH. Na sarajevskem letališču so ga pričakali vsi trije člani bosanskega predsedstva. Clintona spremljajo državna sekretarka Madeleine Albright, soproga Hillary in hčerka Chelsea, v delegaciji pa je tudi Clintonov protikandidat na lanskih predsedniških volitvah republikanec Bob Dole. Ameriški predsednik je v BiH prispel iz ameriškega oporišča Ramstein blizu Frankfurta v Nemčiji. Sprva je bilo predvideno, da se bo Clinton na poti iz ZDA ustavil v oporišču Aviano v Italiji, vendar je bilo tam slabo vreme, zato so se odločili za postanek v Nemčiji. Ameriški predsednik bo imel v Sarajevu pogovore z bosanskim vodstvom, nato pa bo obiskal še ameriške vojake v Tuzli. Nagovoril bo tudi člane člane parlamenta BiH.

Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".

Bela hiša ima novega stanovalca
11. 12. 1997 08.10
Ljubezen na prvi pogled in Bela hiša je dobila novega stanovalca - trimesečnega rjavega labradorčka, za zdaj še brez imena, so sporočili iz urada ameriškega predsednika. Po odhodu brucke Chelsee Clinton na kolidž v Kaliforniji, kjer študira kirurgijo, predsedniški par v pusti Beli hiši tare sindrom "praznega gnezda," je potožila mama Hillary. Tiskovni predstavnik predsednika Billa Clintona, Michael McCurry, pa pravi drugače; predsednik naj bi si zaslužil vsaj enega zvestega prijatelja v Washingtonu in če ne drugače, bo poslej lahko užival v sprehodih s psom. "Če hočeš prijatelja v Washingtonu, si kupi psa," je bojda rekel že 33. predsednik ZDA Harry Truman. Prvi ameriški mačkon Socks je po McCurryu novico o prišleku "kar dobro" sprejel, v Beli hiši pa se bodo potrudili, da bo čim laže prebolel čustveni pretres.

Predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisij plinov
09. 12. 1997 14.35
Raul Estrada, predsednik pogajalskega odbora na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v japonskem Kjotu, je danes predstavil predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisije plinov z učinkom tople grede do leta 2010. Predlog zadeva tri in ne šest ozračju škodljivih plinov, kot so predlagale ZDA.

Bill Clinton sprejel Wei Jingshenga
09. 12. 1997 09.52
Ameriški predsednik Bill Clinton je sprejel kitajskega disidenta Wei Jingshenga, ki so ga kitajske oblasti sredi novembra izpustile in odtlej živi v ZDA. V Beli hiši poudarjajo, da je šlo za zasebni obisk. V Pekingu so že izrazili nezadovoljstvo s srečanjem, češ da gre za veliko ameriško napako.

ZDA podaljšale sankcije proti ZRJ in bosanskim Srbom
09. 12. 1997 09.20
Ameriški predsednik Bill Clinton je minuli teden še za leto dni podaljšal sankcije proti Srbiji in Črni Gori ter Republiki srbski, s katerimi ZDA zadnjih pet let blokirajo premoženje teh republik ter prepovedujejo trgovino in vsakršno poslovanje z njimi.

EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.

Vse je pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah
02. 12. 1997 14.32
V Ottawi je že vse pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah, v okviru katere se bo začelo podpisovanje konvencije o prepovedi uporabe, izdelave, skladiščenja in transporta protipehotnih min. Konvencijo naj bi podpisalo 120 držav. Med njimi bo tudi Slovenija. Na tridnevni konferenci, ki se bo začela danes ponoči po srednjeevropskem času, bo sodelovalo še več držav, med njimi ZDA, ki konvencije sicer ne bodo podpisale. Med uvodničarji bodo generalni sekretar ZN Kofi Annan, predsednik Mednarodnega komiteja Rdečega križa Cornelio Sommaruga in koordinatorka mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min Jody Willians. Po ottawski konferenci bo konvencija na voljo za podpis na sedežu ZN v New Yorku.

Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.

ZDA in baltske države bodo podpisale listino o sodelovanju
27. 11. 1997 11.53
Iz Bele hiše so danes sporočili, da bodo ZDA in baltska trojica (Estonija, Latvija in Litva) med januarskim srečanjem predsednikov v Beli hiši podpisale listino o sodelovanju.

Sadam Husein si ne želi spopada z ZDA
17. 11. 1997 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein si v sporu okrog nadzora oborožitve z Združenimi narodi ne želi oboroženega spopada z Združenimi državami. Državna iraška tiskovna agencija INA je namreč poročala, da naj bi takšno stališče Sadam Husein v nedeljo zvečer zastopal na seji vlade. Visoki ameriški predstavnik, ki spremlja ameriško državno sekretarko Madeleine Albright na turneji po arabskih državah, pa je v Riadu sinoči izjavil, da ni sprejemljivo, da bi Irak sam določal, katere države ali koliko Američanov je lahko med inšpektorji posebne komisije Združenih narodov za iraško razorožitev (UNSCOM). To je prav želja Sadama Huseina, vendar mora omenjena komisija sama izbirati inšpektorje.

Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.

Kitajski predsednik na obisku v ZDA
28. 10. 1997 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je v okviru enotedenskega obiska v Združenih državah Amerike minulo noč prispel v ameriško zračno oporišče Langley pri Williamsburgu (zvezna država Virginija). Zvečer bo Zemin odpotoval v Washington, kjer se bo v sredo sešel z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Po dvanajstih letih je to prvi obisk kakega kitajskega predsednika v ZDA.

Havel odpotoval na zasebni obisk v ZDA
02. 10. 1997 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je v spremstvu soproge Dagmar Havlove danes odpotoval na petdnevni zasebni obisk v ZDA. Češkemu predsedniku bodo v Washingtonu jutri izročili Fulbrightovo nagrado za njegov prispevek k razumevanju med narodi. Med zasebnim obiskom v ZDA se bo Havel srečal z voditeljico ameriške diplomacije Madeleine Albright, z več senatorji pa se bo pogovarjal o vključevanju Češke v Severnoatlantsko zvezo. Češki predsedniški par bo v Beli hiši sprejela ameriška prva dama Hillary Clinton.

Srečanje Kučan - Clinton
22. 09. 1997 00.00
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je pozno sinoči po našem času sestal na polurnem ločenem pogovoru z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Predsednika države v Združenih državah Amerike spremlja tudi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl. V pogovoru je predsednik Clinton slovenskega predsednika seznanil z novico o skorajšnji ukinitvi ameriških vizumov za državljane Republike Slovenije. Po Clintonovih besedah naj bi ta ukrep prispeval k intenziviranju gospodarskih odnosov med ZDA in Slovenijo ter možnosti za ameriška vlaganja v Sloveniji.