ZDa
Pivovarna Laško vlada na slovenskem trgu piva
12. 12. 1997 15.18
- Pivovarna Laško končuje leto 1997 zelo uspešno, po besedah direktorja Toneta Turnška celo nad pričakovanji. Čeprav poraba piva v Sloveniji stagnira, je Turnšek na današnji novinarski konferenci napovedal, da bodo letos povečali prodajo za tri odstotke na predvidoma 1,17 milijona hektolitrov piva. Od tega je 19 odstotkov namenjenih za izvoz, s pivom, ki ga prodajo doma, pa jim je letos uspelo ponovno prevzeti prevladujoči tržni delež. Medtem ko je laška pivovarna v letu 1993 na slovenskem trgu obvladovala 45-odstotni tržni delež, se je ta letos povzpel na 53,7 odstotka. Še bolj tržnega deleža po Turnškovih besedah verjetno ne bo mogoče povečevati, saj je Pivovarna Union močan konkurent, vse bolj pa so na slovenskem trgu agresivni tudi tuji proizvajalci piva.
Steklarna Rogaška premagala krizo
12. 12. 1997 14.18
V Steklarni Rogaška so letos začeli izvajati sanacijski program, ki je že dal prve rezultate. Letos se je fizični obseg proizvodnje povečal za 14 odstotkov in izvoz za 29 odstotkov, število zaposlenih pa so z mehkimi metodami zmanjšali od 1785 na 1685. Tekoče poslovanje v letošnjem letu bo steklarna končala z 338 milijoni tolarjev dobička. Sicer pa bodo letos v steklarni proizvedli za 40 milijonov dolarjev kristalnih izdelkov, od česar bodo kar 90 odstotkov izvozili.
ZDA odstranjujejo mine na Kubi
12. 12. 1997 10.52
Ameriška vojska je od leta 1996 odstranila tri četrtine protipehotnih min z območja ameriškega pomorskega oporišča Guatanamo Bay na Kubi, so sporočili iz Pentagona.
Kritike zaradi turških vojaških preletov
12. 12. 1997 09.55
ZDA so včeraj kritizirale Turčijo zaradi provokativnih poletov nad Egejskim morjem v bližini grške obale in jih ocenile kot nepotrebne incidente, ki povzročajo napetost med obema državama. Po besedah predstavnika State Departmenta Jamesa Foleya so poleti turških letal nad severozahodnim Egejem - navkljub dejstvu, da so bili izvedeni v mednarodnem zračnem prostoru - "provokativni in povsem nepotrebni".
Kitajska in ZDA o vojaškem sodelovanju
12. 12. 1997 09.51
Združene države Amerike in Kitajska sta včeraj začeli prva obrambno-politična posvetovanja. Ameriški državni sekretar Walter Slocombe se je v Washingtonu sestal z namestnikom poveljnika kitajskega generalštaba generalpodpolkovnikom Xiong Guangkaijem. Tiskovni predstavnik Pentagona Kenneth Bacon je povedal, da so na dnevnem redu dvodnevnih posvetovanj globalna in regionalna varnostna vprašanja, izmenjava informacij o človekoljubnih akcijah in program vojaških stikov v prihodnjem letu.
Dogovor v Kjotu
11. 12. 1997 11.07
Predstavniki 160 držav udeleženk konference o podnebnih spremembah v Kjotu so sprejeli dogovor, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje v industrijskih državah v povprečju za 5,2 odstotka. Države podpisnice bodo ciljno emisijo dosegle med leti 2008 in 2012, v primerjavi z letom 1990 pa naj bi se gibala od minus osem do plus deset odstotkov. Največ držav, med njimi tudi Slovenija, bodo izpust plinov, ki povzročajo učinek tople grede, zmanjšale za osem odstotkov, ZDA za sedem, Hrvaška za pet, medtem ko se v Rusiji, Ukrajini in Novi Zelandiji stopnja za zdaj ne bo zmanjšala. Norveška, Avstralija in Islandija pa bodo emisijo plinov lahko celo povečale.
Podelitev Nobelove nagrade za znanost in književnost
11. 12. 1997 10.59
Švedski kralj Karl Gustav XVI. je včeraj v Stockholmu podelil Nobelovo nagrado za znanost in književnost za leto 1997. Nagrado za književnost je prejel 71-letni italijanski dramatik Dario Fo, ki je po mneju švedske akademije "posnemajoč srednjeveške rokohitrce bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim in zatiranim".
Bela hiša ima novega stanovalca
11. 12. 1997 08.10
Ljubezen na prvi pogled in Bela hiša je dobila novega stanovalca - trimesečnega rjavega labradorčka, za zdaj še brez imena, so sporočili iz urada ameriškega predsednika. Po odhodu brucke Chelsee Clinton na kolidž v Kaliforniji, kjer študira kirurgijo, predsedniški par v pusti Beli hiši tare sindrom "praznega gnezda," je potožila mama Hillary. Tiskovni predstavnik predsednika Billa Clintona, Michael McCurry, pa pravi drugače; predsednik naj bi si zaslužil vsaj enega zvestega prijatelja v Washingtonu in če ne drugače, bo poslej lahko užival v sprehodih s psom. "Če hočeš prijatelja v Washingtonu, si kupi psa," je bojda rekel že 33. predsednik ZDA Harry Truman. Prvi ameriški mačkon Socks je po McCurryu novico o prišleku "kar dobro" sprejel, v Beli hiši pa se bodo potrudili, da bo čim laže prebolel čustveni pretres.
Podelili Nobelovo nagrado za mir
10. 12. 1997 14.50
V Oslu so Mednarodni kampanji proti protipehotnim minam (ICBL) in njeni koordinatorki, američanki Jody Williams danes podelili 98. Nobelovo nagrado za mir. Slovesnosti se je udeležil tudi norveški kralj Harald V.
Amistad od jutri v ameriških kinodvoranah
09. 12. 1997 14.59
Najnovejši film ameriškega režiserja Stevena Spielberga z naslovom Amistad bodo, tako kot je bilo predvideno, začeli predvajati v ameriških kinodvoranah jutri. Sodišče v Los Angelesu je namreč zavrnilo zahtevo pisateljice Barbare Chase-Riboud o prepovedi predvajanja filma, za katerega pisateljica meni, da je plagiat.
Predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisij plinov
09. 12. 1997 14.35
Raul Estrada, predsednik pogajalskega odbora na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v japonskem Kjotu, je danes predstavil predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisije plinov z učinkom tople grede do leta 2010. Predlog zadeva tri in ne šest ozračju škodljivih plinov, kot so predlagale ZDA.
Začetek pogajanj o uradnem koncu korejske vojne
09. 12. 1997 14.33
V Ženevi se se danes začela mirovna pogajanja med Severno in Južno Korejo, na katerih sodelujejo tudi predstavniki ZDA in Kitajske. Cilj pogajanj je sklenitev mirovnega sporazuma med Korejama, s čimer bi bila tudi uradno končana korejska vojna.
Bill Clinton sprejel Wei Jingshenga
09. 12. 1997 09.52
Ameriški predsednik Bill Clinton je sprejel kitajskega disidenta Wei Jingshenga, ki so ga kitajske oblasti sredi novembra izpustile in odtlej živi v ZDA. V Beli hiši poudarjajo, da je šlo za zasebni obisk. V Pekingu so že izrazili nezadovoljstvo s srečanjem, češ da gre za veliko ameriško napako.
ZDA podaljšale sankcije proti ZRJ in bosanskim Srbom
09. 12. 1997 09.20
Ameriški predsednik Bill Clinton je minuli teden še za leto dni podaljšal sankcije proti Srbiji in Črni Gori ter Republiki srbski, s katerimi ZDA zadnjih pet let blokirajo premoženje teh republik ter prepovedujejo trgovino in vsakršno poslovanje z njimi.
Microsoft Windows NT 4.0 z novimi spletnimi in aplikacijskimi storitvami
09. 12. 1997 09.03
Microsoft je sporočil, da je v proizvodnji programska zbirka Microsoft(R) Windows(R) NT 4.0 Option Pack, ki prinaša nove, zmogljive storitve za splet in porazdeljene aplikacije za osnovo Windows NT 4.0 in obenem pomeni novo poglavje v arhitekturni strategiji Windows Distributed interNetAplications (Windows DNA).
Razprava o emisijah toplogrednih plinov se še nadaljuje
08. 12. 1997 09.30
EU je na konferenci o podnebju v Kjotu znova zavrnila vsakršen predlog sporazuma, ki bi določal zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje po državah. Luksemburški minister za okolje Johny Lahure je odločno zavrnil takšen predlog, ki so ga dale ZDA, Japonska in države v razvoju, češ da ne prispeva k napredku pogajanj. Ameriški podpredsednik Al Gore pa je po telefonskem pogovoru s predsednikom Billom Clinotnom zatrdil, da bodo ZDA pokazale več prožnosti na pogajanjih v prizadevanju za zmanjšanje učinka tople grede.
Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto
06. 12. 1997 12.58
Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.
Japonski trg ostaja zaprt za Kodak
06. 12. 1997 11.02
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v petek zavrnila ameriško tožbo v sporu med ameriškim Kodakom in japonskim Fujijem o odpiranju japonskega trga. WTO je zavrnila vse argumente Kodaka in ameriškega trgovinskega predstavnika ter potrdila, da lahko japonski trg ostane zaprt za Kodakove proizvode. Ta odločitev WTO je preliminarna, uradno pa naj bi rezultate objavili šele februarja. Ameriška ministrica za trgovino Charlene Barshefsky je že izrazila razočaranje nad odločitvijo WTO, tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry pa je dejal, da je status quo nesprejemljiv, zato si bodo ZDA še naprej močno prizadevale, da bi dosegle dostop na japonski trg.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
IMF namenil pomoč Južni Koreji
05. 12. 1997 09.41
Upravni odbor Svetovnega denarnega sklada (IMF) je uradno potrdil obširen načrt za finančno podporo gospodarskim reformam v Južni Koreji. Dobila bo 55 milijard dolarjev pomoči, od tega bo IMF prispeval 21 milijard, deset milijard dolarjev bo Južni Koreji dala na razpolago Svetovna banka, štiri milijone pa Azijska banka za razvoj. Preostalih 20 milijonov dolarjev naj bi prispevalo več držav, med njimi Japonska in ZDA. V Seulu pa se je izvedelo, da je Južna Koreja sprejela pogoje IMF za dodelitev pomoči.
Nemčija in Japonska bosta dobili stalna sedeža v VS?
05. 12. 1997 09.38
Nemčija in Japonska sta v okviru Generalne skupščine ZN zahtevali takojšen začetek izvajanja reform Varnostnega sveta ZN. Temu nasprotuje Italija, Generalna skupščina pa naj bi razpravo o tem vprašanju nadaljevala danes. Japonska in Nemčija, ki uživata podporo ZDA, naj bi dobili stalna sedeža v Varnostnem svetu, za isto mesto pa se potegujejo še nekatere druge države, med njimi je najbolj vztrajna Italija.
Ameriško gospodarstvo bo raslo počasneje od evropskega
05. 12. 1997 08.42
Evropsko gospodarstvo bo po ocenah strokovnjakov investicijske banke Salomon Smith Barney prihodnje leto prvič v tem desetletju raslo hitreje kot gospodarstvo v ZDA. Evropska monetarna unija bo namreč nov zagon dobila z ekspanzivno denarno politiko centralnih bank, k hitrejši gospodarski rasti pa bo prispevala tudi ohlapnejša proračunska politika posameznih držav, ki je bila doslej zelo stroga, napovedujejo pri Salomonu. Bruto domači proizvod držav evropske monetarne unije (teh bo po napovedih Salomonovih strokovnjakov v prvi fazi le enajst) bo leta 1998 zrasel za dobre tri odstotke, letos pa bo njegova rast predvidoma dosegla 2,5 odstotka.
Porsche povečal prodajo v ZDA
04. 12. 1997 11.11
Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je tako v novembru kot tudi v prvih enajstih mesecih skupaj na ameriškem trgu prodal precej več avtomobilov kot v letu 1996. Kot so v Detroitu sporočili iz Porscheja, se je novembra prodaja povečala za 87,8 odstotka na 1152 vozil, medtem ko je Porsche novembra lani v ZDA prodal vsega 639 avtomobilov. Med januarjem in novembrom pa je Porsche na ameriškem trgu prodal 11.818 avtomobilov, kar je za 82,9 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih leta 1996.
125 držav je včeraj začelo podpisovati sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min
04. 12. 1997 09.20
Približno 125 držav, od Alžirije do Zimbabveja, je v okviru mednarodne konference včeraj v Ottawi začelo podpisovati zgodovinski sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min. Prva je sporazum podpisala Kanada.
Porsche povečal prodajo v ZDA
04. 12. 1997 00.00
Državni sekretar Ivo Vajgl sprejel diplomate iz kontaktne skupine za seznanjanje s potekom pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ
02. 12. 1997 16.31
Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ivo Vajgl je danes sprejel veleposlanike in odpravnike poslov Francije, Nemčije, Velike Britanije, ZDA in Rusije v Sloveniji. Omenjene države sestavljajo kontaktno skupino, v okviru katere se seznanjajo tudi s potekom in problemi pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ.
Vse je pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah
02. 12. 1997 14.32
V Ottawi je že vse pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah, v okviru katere se bo začelo podpisovanje konvencije o prepovedi uporabe, izdelave, skladiščenja in transporta protipehotnih min. Konvencijo naj bi podpisalo 120 držav. Med njimi bo tudi Slovenija. Na tridnevni konferenci, ki se bo začela danes ponoči po srednjeevropskem času, bo sodelovalo še več držav, med njimi ZDA, ki konvencije sicer ne bodo podpisale. Med uvodničarji bodo generalni sekretar ZN Kofi Annan, predsednik Mednarodnega komiteja Rdečega križa Cornelio Sommaruga in koordinatorka mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min Jody Willians. Po ottawski konferenci bo konvencija na voljo za podpis na sedežu ZN v New Yorku.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.
Slovenija v drugi polovici držav z največjimi pravicami in odprtostjo
02. 12. 1997 13.26
Ameriški sklad Heritage je izdal najnovejše poročilo, v katerem je severnoameriške in evropske države razvrstil glede na stopnjo gospodarske svobode. Lestvica zajema kategorije trgovinske, davčne, monetarne in bančne politike, stopnjo vladnih poseganj v gospodarstvo, pretok kapitala in tujih naložb, nadzor plač in cen, odprtost trgovanja z nepremičninami in obseg sive ekonomije. Ocene za gospodarsko svobodo posameznih nacionalnih ekonomij se gibljejo med ena za najboljšo in pet za najslabšo, Slovenija pa je dobila oceno 3,10 točke.
Ali bo Italija dobila stalni sedež v Varnostnem svetu?
02. 12. 1997 09.47
Pred četrtkovo razpravo v Generalni skupščini Združenih narodov o razširitvi Varnostnega sveta so Američani italijanskega porekla okrepili pritisk na Svetovno organizacijo, da bi sprejela Italijo med stalne članice VS ZN. Italijansko-ameriško združenje je ameriški vladi poslalo peticijo, v kateri poziva predsednika Billa Clintona, naj podpre sprejetje Italije. Peticijo so sinoči v New Yorku izročili veleposlaniku ZDA pri ZN Billu Richardsonu. V njej je zapisano, da 22 milijonov Američanov italijanskega rodu močno podpira predlog italijanske vlade za stalno članstvo v Varnostnem svetu.