ZRJ
Grška pomoč za obnovo Balkana
05. 03. 2001 00.00
Grčija bo do leta 2005 za obnovo Balkana namenila približno 500 milijonov evrov, je sporočil državni sekretar v grškem gospodarskem ministrstvu Giorgos Zafeiropulos. Sredstva bodo namenjena predvsem za obnovo infrastrukture, za transport, energetiko in izobraževanje. Grška pomoč bo namenjena Albaniji, Bolgariji, Romuniji, Makedoniji in ZRJ. Kot je za grški radio pojasnil Zafeiropulos, je stabilizacija Balkana za Grčijo prednostna naloga.
Tuje banke odpirajo podružnice v ZRJ
05. 03. 2001 00.00
V prihodnjih tednih bodo v ZR Jugoslaviji odprle podružnice še druge tuje banke, je v Beogradu sporočila jugoslovanska centralna banka (NBJ). Od padca režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića lansko jesen je predstavništva v ZRJ odprlo dvanajst tujih bank, predvsem iz Evropske unije. NBJ naj bi sedaj licenco podelila še avstrijski Raiffeisenbank in nemški IPC Bank. Zanimanje za jugoslovanski trg sta pokazali tudi Bank Austria in National Bank of Greece. NBJ si prizadeva predvsem za udeležbo tujih bank v srbskih bankah.
Priprave na članstvo v Nato
02. 03. 2001 00.00
Zveza Nato od kandidatk za članstvo pričakuje, da bodo pri podajanju svojih načrtov in ciljev v procesu priprav na vstop v zavezništvo realne. Takšno sporočilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo, sta po srečanju s predstavniki devetnajsterice v Bruslju povedala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Milan Jazbec. S predstavniki članic sta pregledovala slovenski napredek v pripravah na članstvo.
Američani podprli makedonsko vlado
02. 03. 2001 00.00
Ameriška administracija je včeraj izrazila podporo makedonski vladi, kritizirala pa skrajneže, ki so odgovorni za nemire v vasi Tanuševci ob meji s Kosovom. "ZDA obsojajo tovrstno nasilje skrajnežev, ki skušajo ogroziti stabilnost Makedonije, Kosova in celotnega območja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher. Dodal je, da Washington podpira zmeren odgovor makedonske vlade in da bo storil vse, kar je v njihovi moči, da bo skupaj z zvezo NATO pomagala Skopju pri nadzoru razmer. Na makedonsko-jugoslovanski meji zadnje dni prihaja do incidentov in obstreljevanj s strani albanskih skrajnežev.
Uspešno poslovanje Fructala
01. 03. 2001 00.00
Ajdovski Fructal je lansko leto po nerevidiranih in nekonsolidiranih računovodskih izkazih zaključil s 13,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 25 odstotkov več kot leto prej. Od tega je Fructal lani za 7 milijard tolarjev izdelkov prodal na slovenskem trgu in za 6,3 milijarde tolarjev na tujih trgih. Izvoz tako predstavlja nekaj manj kot 48 odstotkov celotne prodaje. Celotni dobiček Fructala je lani znašal 557 milijonov tolarjev in je za 57 odstotkov večji od tistega leta 1999, čisti dobiček v višini 476 milijonov tolarjev pa je za 34 odstotkov višji kot leto prej.
Skorajšnji začetek postopka proti Miloševiću
01. 03. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je napovedal skorajšnji začetek sodnega postopka proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Pojasnil je, da je policija končala preiskavo o gradnji Miloševićeve vile na Dedinju in je dokaze že predala tožilstvu. Če bo sodišče ugotovilo, da si je nekdanji predsednik nezakonito prisvojil državno premoženje, mu grozi zaporna kazen od treh mesecev do pet let, je povedal.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Milovan Djorić zamenjal Ilijo Petkovića
27. 02. 2001 00.00
Milovan Djorić je novi selektor nogometne reprezentance ZR Jugoslavije. Na tem mestu je Djorić zamenjal Ilijo Petkovića, ki je odstopil po mednarodnemu turnirju v Indiji.
ZRJ uvedla dvojno državljanstvo
27. 02. 2001 00.00
ZRJ je danes uvedla dvojno državljanstvo. Zakon, ki ga je danes sprejel jugoslovanski parlament v Beogradu, omogoča beguncem iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, ki so se zatekli v ZRJ, da lahko zaprosijo za jugoslovansko državljanstvo in ob tem ne izgubijo prejšnjega državljanstva.
EU podpira Hrvaško
27. 02. 2001 00.00
Vodja hrvaške diplomacije Tonino Picula je danes obiskal sedež Evropske unije v Bruslju, kjer se je sestal z zunanjo ministrico trenutno predsedujoče države Švedske, Anno Lindh, evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattnom in visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Picula je po srečanju povedal, da EU ceni in podpira evropsko usmeritev Hrvaške, ki jo vidi kot dejavnik stabilnosti na JV Evrope.
UNHCR za mednarodne opazovalce na jugu Srbije
27. 02. 2001 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes v Ženevi pozval Evropsko unijo, naj na jug Srbije napoti mednarodne opazovalce. Visoki komisar ZN za begunce Ruud Lubbers je v pismu švedski zunanji ministrici Anni Lindh - Švedska trenutno predseduje EU - in visokemu predstavniku EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani zapisal, da bi morali sestaviti ustrezno misijo opazovalcev. Pri tem je poudaril, da bi nadaljevanje nasilja vzpodbudilo nov val beguncev, prav tako pa obstaja možnost, da se konflikt razširi na sosednja območja.
ZRJ ponuja splošno poravnavo
27. 02. 2001 00.00
ZR Jugoslavija bo državam, nastalim na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v pogajanjih o nasledstvu ponudila splošno poravnavo, je danes v Beogradu dejal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Dinkić je na srečanju s predstavniki jugoslovanskih poslovnih bank poudaril, da se na tej osnovi že aprila utegne začeti del sredstev stekati v jugoslovansko centralno banko. Pojasnil je še, da Beograd naslednicam predlaga, naj obdržijo državno premoženje nekdanje SFRJ, ki se nahaja na njihovem ozemlju.
Zasedanje ministrov EU v Bruslju
26. 02. 2001 00.00
Na črni listi, ki je prej zajemala več kot 600 nezaželenih Jugoslovanov, jih zdaj ostaja le še trinajst z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu.
Sprejeli zakon o amnestiji
26. 02. 2001 00.00
Zgornji dom jugoslovanskega parlamenta je danes sprejel zakon o amnestiji, v skladu s katerim bo kakih 27.000 vojaških obveznikov, ki se od leta 1992 do konca oktobra lani niso odzvali pozivom v vojsko, izpuščenih iz zaporov ali pa bodo opustili njihovo nadaljnje sodno preganjanje. Zakon predvideva tudi pomilostitev nekaterih drugih zapornikov.
Koštunica na Slovaškem
26. 02. 2001 00.00
Po današnjih pogovorih s slovaškim kolegom Rudolfom Schusterjem v Bratislavi je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izjavil, da je ZR Jugoslavija v današnjih okoliščinah ključ do miru in stabilnosti na Balkanu, medtem ko je Schuster obsodil delovanje albanskih skrajnežev na jugu Srbije. Po njegovih besedah se Slovaška zavzema za dosledno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu. Državi sta podpisali tudi več dvostranskih sporazumov.
Rupel sprejel belgijskega obrambnega ministra
26. 02. 2001 00.00
Slovenijo je danes obiskal belgijski obrambni minister Andre Flahaut. Flahaut se je srečal z najvišjimi predstavniki države, od predsednika države Kučana do predsednika vlade Drnovška, z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom pa se je pogovarjal o konkretnem vojaškem sodelovanju in o vključevanju Slovenije v zvezo Nato.
Na Bledu sprejeli Blejsko deklaracijo
25. 02. 2001 00.00
Na Bledu se je danes končala tridnevna mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, na kateri je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, politikov, verskih dostjanstvenikov z omobčja in predstavnikov mednarodnih organizacij. Udeleženci so sprejeli Blejsko deklaracijo, v kateri so predlagali načine za ureditev razmer v JV Evropi, hitrejše razvijanje sodelovanja in vključevanje regije v sodobne civilizacijske tokove Evrope. Potrdili so tudi program t.i. Mariborske pobude, ki jo je na predlog Pakta stabilnosti za JV Evropo prevzela Slovenija, zavzema pa se za prispevek različnih verskih skupnosti k spravi na območju. Kot je znano, Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, t.j. omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Balkanski vrh v Skopju
23. 02. 2001 00.00
Predsednika Makedonije in ZRJ Boris Trajkovski in Vojislav Koštunica sta danes v Skopju ob robu vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) podpisala sporazum o meji med državama. Slovesnosti ob podpisu sporazuma sta se udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach.
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Sporazum med ZRJ in Republiko Srbsko
22. 02. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je v Beogradu z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem pogovarjal o sporazumu o odnosih med ZRJ in Republiko Srbsko.
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Dan žalovanja v ZRJ
18. 02. 2001 00.00
Današnji dan je jugoslovanska vlada razglasila za dan žalovanja zaradi petkovega napada na konvoj srbskih avtobusov pri Podujevu, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj sedem ljudi.
Protesti kosovskih Srbov
18. 02. 2001 00.00
Kosovski Srbi so nadaljevali s protesti in cestnimi zaporami proti nasilju albanskih skrajnežev, med drugim tudi v središču Niša, kjer se je zaradi petkovega napada na srbski konvoj zbralo približno tisoč Srbov, beguncev s Kosova. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so protesti potekali mirno.
Kacin sprejel delegacijo RK ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel delegacijo Rdečega križa ZR Jugoslavije pod vodstvom predsednika Radeta Dubaića in generalnega sekretarja Radovana Mijanovića. Kacin je pozdravil dejstvo, da sta Rdeči križ Slovenije in ZRJ tudi v letih mednarodne izolacije Beograda obdržala stike, pozdravil je politične spremembe v ZRJ, goste pa ob tem pozval, naj se spoprimejo z izzivi novega tisočletja. Sogovorniki so sicer govorili predvsem o aktualnih vprašanjih na področju humanitarne dejavnosti, reševanja socialnih težav in revščine.