Za vedno
Bo Šnofl ostal v Dravogradu?
17. 07. 2000 17.07
Nogometaši Dravograda so se z lahkoto uvrstili v osmino finala pokalnega tekmovanja (Slaščičarna Šmon - Dravograd 0:7), pred začetkom državnega prvenstva pa jih najbolj skrbi morebiten odhod Mateja Šnofla. Triindvajsetletni steber dravograjske obrambe še vedno želi nadaljevati kariero v Nemčiji. V sredo bo odpotoval na nove pogovore s potencialnim novim delodajalcem, dan kasneje pa naj bi bilo dokončno znano, če bo zapustil koroškega prvoligaša.
Microsoft iz avtomobila
17. 07. 2000 15.37
Trendi avtomobilske industrije vodijo k vedno večji informatizaciji avtomobilov. Tako že nekaj časa poznamo navigacijske sisteme, mobilni telefoni, faxi in celo prenosni računalniki delujejo s pomočjo avtomobilske elektrike, Microsoft in Citroen pa sta napovedala celo prihod Xare CE, katere delovanje bo usmerjal operacijski sistem Microsofta.
EMI na internetu
17. 07. 2000 15.29
Tretja največja glasbena založba na svetu, EMI, je pričela internet izkoriščati kot prodajni kanal. Za to potezo so se odločili zaradi številnih sodnih nejasnosti, ki jih povzroča format MP3, ki omogoča enostavno (in dostikrat nelegalno) snemanje glasbe z interneta.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.
Nesreča letala za gašenje požarov
15. 07. 2000 13.02
Med gašenjem požara v bližini pristaniškega mesta Volos v osrednji Grčiji je zjutraj strmoglavilo letalo za gašenje požarov. V nesreči sta umrla oba pilota.
Požari še ogrožajo Evropo
14. 07. 2000 20.15
Z juga Evrope še vedno poročajo o požarih. V Grčiji so zaradi več kot stotih novih že zaprosili za pomoč tujine, premier Simitis je razmere v državi označil kot izredno nevarne. Najhujši požari divjajo na Peloponezu in v predmestju Aten.
Spreminjanje volilne zakonodaje
14. 07. 2000 19.29
Po včerajšnjem prvem koraku k spreminjanju volilne zakonodaje so v parlamentu s tem projektom nadaljevali. Odkar se je v državnem zboru oblikoval dvotretjinski blok, ki podpira zapis proporcionalnega sistema v ustavo in dvig praga za vstop v parlament, je odločitve lahko sprejemati. Večina predlogov, ki bi jih bilo še pred tednom dni treba usklajevati, gre zadaj z lahkoto skozi glasovanje.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.
Ekstremni vremenski pogoji nad Evropo
14. 07. 2000 10.23
Razmere v Grčiji se zaradi gozdnih požarov zaostrujejo - grška vlada je sinoči predvsem na skandinavske države naslovila poziv k pomoči. Notranji minister Vaso Papandreu je na izredni seji vlade napovedal trajno mobilizacijo vojske, ki bo pomagala gasilcem. Zaradi močnih severnih vetrov so se požari v Grčiji ponovno razširili. Temperature so se sicer znižale na 34 stopinj Celzija. Vetrovi otežujejo gašenje požarov in uporabo letal za gašenje. Grško notranje ministrstvo je razglasilo ''velika nevarnost požarov'' po vsej državi. Zaradi močnih vetrov so se požari razplamteli tudi v drugih južnoevropskih državah in Italiji. V Turčiji so izredno visoke temperature zahtevale najmanj pet smrtnih žrtev. Včeraj so ob Marmornem morju v senci namerili 45,5 stopinje Celzija, kar je novi turški rekord.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Prvi sestanek županov nove SLS+SKD
14. 07. 2000 08.08
V Škofji Loki so se sinoči prvič srečali člani kluba županov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter načeli pomembne teme, povezane z delom občin in države, je v izjavi za novinarje povedal podpredsednik kluba županov SLS+SKD Matjaž Kočar, sicer župan občine Moravče. Člani kluba županov SLS+SKD, ki trenutno šteje prek 80 županov, so obravnavali izvrševanje letošnjega proračuna in pripravo na proračun za prihodnje leto ter obravnavali tudi tiste razpise, ki jih posamezna resorna ministrstva pripravljajo v zvezi z lokalno samoupravo in občinami. Župani so izpostavili tudi posamezne težave, s katerimi se srečujejo.
Karadžić aretiran še pred volitvami?
13. 07. 2000 17.35
Posebni predstavnik Združenih narodov v BiH Jacques Klein je v današnjem pogovoru za bosansko-hercegovski Dnevni Avaz ocenil, da bi morali domnevnega vojnega zločinca Radovana Karadžića aretirati pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami v BiH, da bi tako omogočili pozitivne spremembe v tej državi.
Kokol in Arberi podpisala za Mariborčane
13. 07. 2000 16.17
Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško je sklenil pogodbi z Vladimirjem Kokolom, nekdanjim slovenskim reprezentantom in dosedanjim igralcem hrvaškega Slavena Belupa iz Koprivnice, ter Albancem Klodjanom Arberijem, v minuli sezoni s sedemnajstimi zadetki najboljšim strelcem albanskega prvenstva.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Martina Navratilova išče partnerico
13. 07. 2000 12.45
Slovita ameriška teniška igralka češkega rodu Martina Navratilova se očitno še vedno ni naveličala aktivnega udejstvovanja v belem športu. Že 43-letna Navratilova je skupaj s svojimi najbližjimi prijatelji začela iskati ustrezno partnerico za igro dvojic, s katero bi nastopila na letošnjem četrtem turnirju za grand slam, odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku.
Minister Umek o prenovi Posočja
13. 07. 2000 07.26
Minister za okolje Andrej Umek s številno ekipo si je včeraj ogledal popotresno obnovo v Posočju, kjer je po dobrih dveh letih obnovljenih 1150 stanovanjskih hiš, slaba tretjina pa jih še čaka na gradbenike. Kot je zatrdil minister Umek, bo vladi predlagal dopolnila za prenovo Posočja, saj bo že letos zmanjkalo denarja, je poročala TV Slovenija.
Kučan še čaka na opravičilo
12. 07. 2000 22.12
Na današnjem sprejemu Drnovškove vladne ekipe, nekdanji premier je sicer manjkal, se je Milan Kučan ministrom v prejšnji vladi zahvalil za dobro sodelovanje in uspešno delo v prid Slovenije. A obenem je predsednik države obudil stare zamere, ki so se spletle okrog še vedno neraziskanega ozadja kraje Podobnikovega audija.
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Slovenski managerji za nov sistem nagrajevanja
12. 07. 2000 08.11
Slovenski managerji se zavzemajo za uveljavitev novega sistema nagrajevanja managerjev in nadzornih svetov, ki bi bil odvisen od poslovne uspešnosti podjetja. Od poslovne uspešnosti naj bi bila odvisna kar tretjina prejemkov managerjev, ki bi se izplačevali v obliki udeležbe na dobičku, izplačane v gotovini, v obliki delnic gospodarske družbe ali pa nagrade prek opcije za nakup delnic. Združenje Manager meni, da bi s takim načinom nagrajevanja managerje spodbudili k čim bolj uspešnemu poslovanju in skrbi za rast delnic podjetij, pri tem pa se zavzema za enako nagrajevanje managerjev podjetij v zasebni lasti in managerjev tistih javnih podjetij, ki ustvarijo večino prihodkov na trgu. Po besedah predsednika združenja Bruna Koreliča so že leta 1997 z reprezentativnimi delodajalskimi organizacijami podpisali pogodbo o uveljavljanju kriterijev za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, ki vsebuje tudi določila, po katerih bi bilo nagrajevanje v večji meri odvisno od uspešnosti poslovanja. ''Ti kriteriji, ki so v tujini že dolgo uveljavljeni, se v Sloveniji še vedno premalo uporabljajo,'' je povedal Korelič.
Pete Sampras v zgodovino
11. 07. 2000 17.26
S solzami v očeh, z rokami na obrazu in velikim navdušenjem britanske publike, se je z zgodovinskim zmagoslavjem Peta Samprasa končal tretji letošnji turnir za grand slam v Wimbledonu. ''Pistol Pete'', ki je z 13. osvojenim turnirjem za grand slam in sedmim v Wimbledonu postal najtrofejnejši igralec z velikih turnirjev, je v finalu premagal Avstralca Patricka Rafterja s 6:7 (10), 7:6 (5), 6:4 in 6:2.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Björk se bo znova posvetila petju
10. 07. 2000 15.39
Islandska pop pevka Björk je vesela, da se bo po kratkem skoku v svet filma lahko znova popolnoma posvetila pevski karieri. Na novinarski konferenci ob premieri filma Dancer in the dark (Plesalec v temi) režiserja Larsa von Trierja je Björk izjavila, da je bilo snemanje filma kot afera in da se je počutila nelojalno do glasbe. Dodala je, da se je bala, da je glasba ob vrnitvi ne bo sprejela z odprtimi rokami. Po priznanju za najboljšo igralko na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je pevka snemala novi album, ki naj bi izšel aprila prihodnje leto. Izjavila je, da svet potrebuje nove pesmi, in dodala, da ima zanje vedno veliko zamisli.
Ustavili reaktor v Černobilu
10. 07. 2000 15.27
V jedrski elektrarni Černobil so zaradi poplave, ki jo je povzročilo močno deževje, ustavili še edini delujoči reaktor jedrske elektrarne. Močno deževje je v reaktorju številka 3 povzročilo poplavo, zato so morali zaradi bojazni pred kratkim stikom iz varnostnih razlogov danes reaktor ustaviti. Eden od vodilnih v jedrski elektrarni Oleg Goloskokov je povedal, da za zdaj še vedno črpajo vodo, ki je v kletnih prostorih elektrarne dosegla višino 6 centimetrov.
Najtežje je vprašanje o volitvah
10. 07. 2000 14.07
Za podpredsednika SDS Milana Zvera je vprašanje o tem, kakšen bo razplet parlamentarne razprave o volilni zakonodaji, ki se začenja v tem tednu, najtežje v tem trenutku. Nihče pravzaprav natančno ne ve, kakšna bo usoda reforme volilnega sistema, in sicer zaradi ''dokaj zamegljene situacije''.
Oranovci na pohodu kljub protestom
10. 07. 2000 10.57
V severnoirskem mestu Portadown je sinoči ob vznožju griča Drumcree še vedno ostalo več sto pripadnikov reda Viljema Oranskega, ki so želeli vstopiti v katoliško četrt Garvaghy Road. Lokalna vojska in policija sta vhod v četrt stražili tudi ponoči, območje pa je bilo zaradi varnosti tudi osvetljeno. Kljub temu je ponoči prišlo do več manjših incidentov, ki se pa niso razmahnili v večje nasilje. Lokalni voditelji oranovcev so svoje pripadnike tudi danes pozvali k protestom, ker jim je policija včeraj preprečila vhod v katoliško četrt.V severnoirskem mestu Portadown je včeraj več kot 10.000 protestantov reda Viljema Oranskega med tradicionalnim pohodom na grič Drumcree obstalo pred železno pregrado, s katero sta jim policija in vojska preprečili prehod skozi katoliško četrt Garvaghy Road. Vodja lokalne podružnice Oranovcev Harold Gracey je vse protestante pozval, naj danes po celi Irski nadaljujejo z mirnimi protesti zaradi prepovedi prehoda skozi omenjeno katoliško četrt.
Prepir okoli Sunove platforme Java
10. 07. 2000 10.43
Sun in IBM se že kar nekaj časa prepirata okoli Sunove platforme Java. IBM namreč razvija Javo na svoj način ter ne priznava standardov, ki jih želi vpeljati Sun. Sedaj pa kaže, da se je ta spor končal. Sun je dolgo časa obtoževal IBM, da nima licence za uporabo njihove platforme, IBM pa ves čas trdi, da jo ima. Prejšnji mesec na JavaOne konferenci je Sun javno navedel 19 podjetij, ki so pridobila licenco za Javo, med njimi pa ni bilo IBM-a. No, sedaj je IBM tudi uradno med imetniki licence za uporabo Jave.