Za
Napoved za sosedne pokrajine
14. 11. 1997 00.00
V sosednjih krajih Italije in ob Jadranu se bo zjasnilo, drugod bo še pretežno oblačno. Na Madžarskem ter v vzhodni Avstriji in Hrvaški bo danes še deževalo.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
SAS povečal dobiček
14. 11. 1997 00.00
Skandinavska letalska družba SAS je v prvih devetih mesecih leta 1997 zaslužila več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček se je povzpel na 1,75 milijarde švedskih kron (400 milijonov nemških mark), kar je za 17 odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani. SAS je v istem obdobju ustvaril 28,7 milijarde švedskih kron prihodka, deset odstotkov več kot leto poprej.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake
13. 11. 1997 00.00
Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.
Hilary Clinton na azijski turneji
13. 11. 1997 00.00
Ameriška prva dama Hillary Clinton se je med azijsko turnejo davi v Taškentu sestala z uzbekistanskim predsednikom Islamom Karimovim. Karimov si od obiska obeta poglobitev odnosov z ZDA. Hillary Clinton se namerava danes v uzbekistanskem glavnem mestu udeležiti odprtja zdravstvenega doma za ženske, nato pa bo obiskala še slikovito mesto Buchara. Clintonova je že obiskala Kazahstan in Kirgizistan, odpravila pa se bo še v Ukrajino in Rusijo.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev
13. 11. 1997 00.00
Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih za nove naložbe porabil že 13 milijard tolarjev, kar je 70 odstotkov vseh načrtovanih sredstev v tem letu. V tem času je bilo v promet vključenih približno 44.500 novih telefonskih priključkov. V Sloveniji je tako že prek 700.000 telefonskih priključkov oz. 35 na sto prebivalcev. Število vlog za nove telefone se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za dobrih 20.000, tako da trenutno na priključek čaka še nekaj čez 31.000 prosilcev.
Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.
Generalni sekretar zveze NATO jutri v Švici
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar zveze NATO <b>Javier Solana</b> bo jutri pripotoval na uradni in delovni obisk v Švico. To bo prvi obisk kakšnega generalnega sekretarja zveze NATO v nevtralni Švici, ki ni članica ne zveze NATO ne Združenih narodov niti Evropske unije. Med obiskom v Bernu se bo Solana srečal s švicarskim zunanjim ministrom Flaviom Cottijem, obrambnim ministrom Adolfom Ogijem, vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Arthirjem Lienerjem ter s predstavniki parlamentarne komisije za varnostno politiko. Zaradi posebnega statusa Švice naj bi bilo srečanje po ocenah opazovalcev zgodovinskega pomena; v njem vidijo predvsem začetek procesa približevanja te države zvezi NATO.
Tone Pavček bo prejel nagrado Večernica
13. 11. 1997 00.00
Nagrado Večernica za najboljše lani izdano mladinsko leposlovno delo bo po soglasni odločitvi petčlanske žirije prejel pesnik <b>Tone Pavček</b> za zbirko Majnice, Fulaste pesmi. Nagrado v vrednosti 650.000 tolarjev podeljuje ČZP Večer. Podelitev Večernice, ki jo je zasnoval akademski slikar Mirko Bratuša, bo jutri, 14. novembra, v okviru tridnevnega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
<i>Umetni cikloni</i> v Maleziji
13. 11. 1997 00.00
Malezija bo dobila rusko tehologijo za izzivanje <i>umetnih ciklonov</i>, ki naj pregnali smog zaradi ogromnih gozdnih požarov v sosednji Indoneziji. Malezijski minister za znanost, tehnologijo in zaščito okolja Law Hieng Ding je povedal, da tehnologija, ki jo Rusija namerava dati Maleziji, ustvarja velikanske ciklone, ki razženejo dim in prinesejo dež. Upravljajo jo prek satelita in je cenejša od umetnega dežja. Smog zaradi gozdnih požarov že tri mesece ogroža prebivalce jugovzhodne Azije. Malezija je v Indonezijo septembra poslala več kot tisoč gasilcev in več kot 250-krat izzvala umetni dež v malezijskem in indonezijskem zračnem prostoru.
Napoved za sosednje pokrajine
13. 11. 1997 00.00
V sosednjih pokrajinah bo oblačno, v krajih južno in vzhodno od nas bodo danes še padavine. Čez dan se bo v sosednjih krajih Italije delno zjasnilo. Ob severnem Jadranu bo popoldne zapihala burja.
Veselje, ki se poraja ob lepoti
12. 11. 1997 00.00
V dunajskem Muzeju uporabne umetnosti bo od danes na ogled obsežna predstavitev tradicionalne afriške umetnosti. Na razstavi pod naslovom Kilengi si bo do 18. januarja moč ogledati več kot 200 eksponatov iz zasebne zbirke industrialca Walterja Bareissa. Kilengi v jeziku Bantu črncev pomeni veselje, ki se poraja ob lepoti. Posamezni razstavljeni predmeti so novost tudi za poznavalce afriške umetnosti. Razstavo so si poprej ogledali v Hannovru, po Dunaju pa jo bodo prenesli še v bavarski Muenchen ter v ameriški zvezni državi Iowa in New York.
Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike
12. 11. 1997 00.00
Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.
Inflacija v Romuniji
12. 11. 1997 00.00
Stopnja inflacije v Romuniji je oktobra dosegla 6,5 odstotka in se je v primerjavi s septembrom, ko so se cene povišale za 3,3 odstotka, skorajda podvojila, so poročali romunski časniki. Romunska vlada si je zastavila za cilj, da do konca leta zmanjša mesečno stopnjo inflacije na 2,2 odstotka.
Brezposelnost v Španiji
12. 11. 1997 00.00
Število brezposelnih v Španiji se je spet nekoliko povečalo. Oktobra je bilo brez dela približno 2,1 milijona ljudi, kar je za 33.000 več kot septembra. Stopnja brezposelnosti se je povečala na 12,9 odstotka. Hkrati so sporočili, da je oktobra našlo zaposlitev 1,1 milijona oseb.
Inflacija v Veliki Britaniji
12. 11. 1997 00.00
Stopnja inflacije v Veliki Britaniji je oktobra poskočila na 3,7 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot septembra. Po podatkih vladnega statističnega urada je s tem stopnja inflacije dosegla najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Srednjeročni cilj laburistične vlade ostaja zajezitev letne stopnje inflacije na 2,5 odstotka.
V oktobru v Krškem dosegli 100% zmogljivost
12. 11. 1997 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v mesecu oktobru dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 98,3-odstotno izkoriščenost, proizvedla pa je 453.920 MWh električne energije. Koncentracija radioaktivnosti v efluentih pred izpustom v Savo je bila v dovoljenih mejah za pitno vodo.Tudi koncentracija radioaktivnosti v zraku je bila v dovoljenih mejah.
EU bo finančno podprla razvoj gospodarstva v Navarri
12. 11. 1997 00.00
Španska pokrajina Navarra bo iz strukturnih fondov Evropske unije v obdobju od 1997 do 1999 dobila 25,4 milijona ekujev za pomoč pri razvoju gospodarstva. Večina denarja bo namenjenega vzpodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in globalizaciji lokalnih gospodarskih dejavnosti, del denarja pa bo šel za zaščito okolja, raziskovanje in razvoj novih tehnologij. Poleg tega bo Navarra dobila dodatnih 27,7 milijonov ekujev, predvsem za tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Padci borznih tečajev v Tokiu in Hong Kongu
12. 11. 1997 00.00
Borze v Tokiju in Hongkongu so v današnjem trgovanju ponovno zabeležile močne padce tečajev vrednostnih papirjev. Na tokijski borzi se je vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih delnic, znižala za 433,06 točke. Indeks Hang-Seng pa je v Hongkongu izgubil 3,96 odstotka in je bila njegova vrednost ob koncu trgovanja 9607.91 točke. S tem se je hongkonški borzni barometer že tretjič po 1. juliju, ko je britanska kolonija prešla pod Kitajsko, znižal pod mejo 10.000 točk. Z nasprotne strani zemeljske oble, z borze na Wall Streetu, pa poročajo o rahlem porastu tečajev delnic. Indeks Dow Jones je včeraj porasel za 6,14 točke na 7558,73 točke.
Irak tudi danes onemogočil delo ameriškim strokovnjakom
12. 11. 1997 00.00
Irak je tudi danes preprečil ameriškim strokovnjakom, da bi sodelovali pri delu posebne komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka. Komisija je zato ponovno prekinila inšpekcije, je povedal predstavnik komisije Alan Dacey. Iraško vodstvo je tako že devetič v zadnjih desetih dneh prepovedalo sodelovanje ameriških inšpektorjev v omenjeni misiji ZN.
Hudo pomanjkanje hrane v 29 državah
12. 11. 1997 00.00
Hudo pomanjkanje hrane je letos prizadelo 29 držav, ki nujno potrebujejo pomoč. Vremenski pojav El Nino - svoj višek bo predvidoma doživel v prihodnjih mesecih - pa bi utegnil ogroziti pridelek prihodnjega leta na južni polobli, je navedeno v poročilu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), objavljenem ob letošnji 29. konferenci organizacije v Rimu. Med najbolj prizadetimi državami je 18 afriških. Lakota je na ameriški celini prizadela le Haiti.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.
Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.