Zagreb
Izetbegović protestira proti Tuđmanovim izjavam
23. 02. 1998 18.08
Bosanski veleposlanik na Hrvaškem Kasim Trnka je danes vložil uradni protest predsednika bosanskega predsedstva Alije Izetbegovića, v katerem ta nedavne izjave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana označuje za nesprejemljive. "Tuđmanove izjave so neprimerne in nesprejemljive, prav gotovo pa bodo vplivale na odnose med BiH in Hrvaško," je dejal Trnka.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Mati v stranišču umorila tri novorojenčke
20. 02. 1998 18.37
Neka ženska je v zadnjih petih letih na železniški postaji hrvaškega mesta Čakovec umorila tri novorojene otroke. Po policijskih podatkih je nevestna mati vse tri umore izvršila na enak način. Novorojenčke je doma najprej zvezala in jih stlačila v plastično vrečko, nato pa odnesla na železniško postajo, kjer jih je vrgla v straniščno školjko. Kot razlog za svoja dejanja je navedla "slab finančni položaj".
OVSE: Na stotine Srbov zapušča vzhodno Slavonijo
19. 02. 1998 17.32
Vzhodno Slavonijo je zapustilo na stotine Srbov, ki nameravajo letos prositi za zatočišče v evropskih državah. To je danes v Zagrebu dejal predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je "zaskrbljena zaradi t.i. ekonomske diskriminacije srbske manjšine v vzhodni Slavoniji".
Bo policija preprečila jutrišnje sindikalno zborovanje na Trgu bana Jelačića?
19. 02. 1998 16.50
Pet hrvaških sindikalnih združenj je za jutri napovedalo protestni shod, ki naj bi od 16. ure dalje potekal Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.
AFP Dobova - Badel 1862 Zagreb 27:26
19. 02. 1998 10.51
V prijateljski rokometni tekmi so igralci AFP Dobove doma presenetljivo s 27:26 (13:14) premagali ekipo Badla 1862 iz Zagreba.
Kreditni liniji s Hrvaško
17. 02. 1998 19.17
Nova Kreditna banka Maribor je včeraj, 16. februarja, prvič v zadnjih petih letih znova odobrila samostojno posojilo tujima bankama. S hrvaškima Gradsko banko Osijek in Glumina banko Zagreb je odprla kreditni liniji, ki bosta pomagali dvema slovenskima podjetjema pri izvedbi njunih izvoznih poslov, so danes sporočili iz Nove KBM. Kreditna linija s tujo banko je oblika podpiranja izvoznih poslov domačih podjetij. Izvoznik na ta način dobi plačilo za svoje blago takoj ob predaji blaga kupcu, kupec pa lahko izkoristi ugodne pogoje plačila z zamikom.
Vjesnik: Razkrinkani Padalec
13. 02. 1998 12.42
Očitno se je Janez Drnovšek odločil iz defenzive preiti v ofenzivo, predvsem v odnosih s Hrvaško. V zadnjem času je namreč sovpadanje nekaterih dogodkov v hrvaško-slovenskih odnosih (mejni incident na slovensko-hrvaški meji, govorice o prodaji za molk Trdinovega vrha ter obisk Jelinčiča v Beogradu) povzročilo zmedo na slovenskem političnem prizorišču, premiera Drnovška, sicer izredno realnega in nadvse pragmatičnega politika, pa potisnilo v obrambni položaj. Vtis je, da se zadnje tedne najvišji slovenski politični organi ukvarjajo samo s Slovenijo, piše Mihailo Ničota. Drnovšek je, po krajšem molku, ponovno prevzel pobudo, poudarja Ničota in kot primer te pobude navaja premierovo izjavo, da bo poskušal doseči konsenz političnih strank o dogovorih s Hrvaško in "delovno kosilo" s prvaki opozicije. Posledica te pobude je oblikovanje skupine za prijateljstvo s Hrvaško in zahteva parlamentarnega odbora za mednarodne odnose po obravnavi protihrvaškega obnašanja Zmaga Jelinčiča. Jelinčič je sedaj povsem razkrinkan, poudarja Ničota ter na koncu sprašuje, če je to tudi začetek nove precej bolj učinkovite faze pospešenih pogajanj in dogovorov med Hrvaško in Slovenijo.
Premiera filma Outsider v Zagrebu
12. 02. 1998 11.05
V kinu Študentskega centra v Zagrebu so sinoči predvajali slovenski film Outsider režiserja Andreja Košaka, kar je bila tudi prva premiera slovenskega filma po letu 1990 na Hrvaškem.
Hrvatje so boljši v letnih kot v zimskih športih
09. 02. 1998 12.25
Na XVIII zimskih olimpijskih igrah v Naganu Hrvaška sodeluje v dveh disciplinah - alpskem smučanju in umetnostnem drsanju. Darko Dujmović, vodja hrvaške delegacije je dejal: >>V zimskih športih Hrvaška ni tako uspešna kot v letnih, še zlasti morskih. Vse svoje upe vlaga v mlado alpsko smučarko, 16 letno Janico Kostelić, ki je nedvomno bodoča svetovna prvakinja v alpskem smučanju.<<
Kinkel in Vedrine marca skupaj na Balkan
02. 02. 1998 14.58
Vodji diplomacij Nemčije in Francije Klaus Kinkel in Hubert Vedrine bosta marca skupaj obiskala Sarajevo, Zagreb in Beograd, osrednja pozornost obiska pa bo veljala položaju na Kosovu, je danes povedal Kinkel.
Zagrebacka banka pricakuje rast dobicka iz tekocega poslovanja
29. 01. 1998 08.12
Zagrebacka banka pricakuje letos vecji dobicek iz tekocega poslovanja, kar bo v veliki meri odvisno od dostopnosti ugodnih posojil tujih virov in od razvoja gospodarstva v stabilnih pogojih, je ocenila uprava omenjene banke. Po pricakovanjih bo lanski dobicek, ki je v najvecji meri nastal v posojilno-garancijskih poslih, vecji od nacrtovanega. Po nerevidiranih devetmesecnih financnih rezultatih, je v prvih devetih lanskih mesecih banka zabelezila 263 milijona kun celotnega dobicka, kar je skoraj za polovico vec kot v enakem obdobju leta 1996.
Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin
28. 01. 1998 18.50
Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.
Poraba zemeljskega plina po svetu narašča
25. 01. 1998 11.30
Zemeljski plin po podatkih mednarodne zveze za plin že zdaj zadovolji približno četrtino svetovnih potreb po energiji. Ocene strokovnjakov kažejo, da bo do leta 2005 njegova poraba v povprečju rasla z osemodstotno stopnjo letno, ko naj bi dosegla 3,3 krat večjo porabo kot v letu 1990. Ugotovljene svetovne zaloge zemeljskega plina znašajo približno 150 tisoč milijard kubičnih metrov, kar bi ob današnji potrošnji v višini dveh milijard kubičnih metrov letno, zadostovalo za naslednjih sedemdeset let. Ob upoštevanju ocen nepotrjenih zalog pa naj bi bilo plina dovolj za prihodnjih sto let, ob uvedbi novih tehnologij in boljši izkoriščenosti tega energenta pa za še enkrat toliko, torej za prihodnjih dvesto let.
Croatia Airlines se posodablja
18. 01. 1998 10.28
Hrvaška letalska družba Croatia Airlines je konec tedna s skupino bank, ki jo vodi Bayerische Landesbank, podpisala dogovor o financiranju nakupa letal. To je doslej največja naložba v hrvaško zračno infrastrukturo. S tem dogovorom bodo financirali nakup letal airbus 319 ter izgradnjo hangarjev in nove upravne zgradbe na zagrebškem letališču. Za gradnjo bodo namenili 30 milijonov ameriških dolarjev, za nakup letal pa 283 milijonov dolarjev.
HBOR nagrajena za izdajo obveznic
18. 01. 1998 10.25
Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.
Varteks znižuje cene zaradi davka na dodano vrednost
18. 01. 1998 10.19
Vodstvo varaždinskega Varteksa je objavilo, da bo podjetje s prihodnjim tednom vnovič znižalo maloprodajne cene svojih proizvodov za štiri odstotke.
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Diplomacija mora delovati na diskreten način
13. 01. 1998 17.45
Zunanji minister Boris Frlec je z maksimo, da "mora diplomacija delovati na diskreten način" na svoji prvi novinarski konferenci v Ljubljani - izvzemši srečanja z novinarji neposredno po prevzemu funkcije septembra lani - posredno odgovoril na pripombe v javnosti o domnevni zaprtosti zunanjega ministrstva. Misel je podkrepil z besedami, češ da "zunanje ministrstvo ne spi" in da "se ne želi skrivati". Dosežke slovenske zunanje politike v letu 1997 je označil za "presenetljivo dobre", saj "presegajo naša realna pričakovanja", leto 1998 pa bo po njegovem "eno najtežjih", tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Napovedal je začetek pogajanj z Evropsko unijo 12. marca v Veliki Britaniji, intenziviranje dialoga z zvezo NATO, oblikovanje nove trilaterale na osi Dunaj-Ljubljana-Zagreb predvidoma marca, aktivno vlogo v SECI-ju, "nadaljevanje konstruktivnega dialoga z vsemi sosedami" in "rekonstrukcijo ministrstva".
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.
Kinkel in Vedrine kmalu v Beograd in Zagreb
08. 01. 1998 17.19
Vodja nemške diplomacije Klaus Kinkel je danes napovedal, da nameravata s francoskim kolgom Hubertom Vedrinom kmalu obiskati Beograd in Zagreb.
Zmaga Celjanov
05. 01. 1998 09.02
V 3. krogu skupine A lige evropskih rokometnih prvakov je Celje Pivovarna Laško premagala Zagreb Badel 1862 s 26:21 (13:8).
Avtocesta za reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
27. 12. 1997 13.26
Sloveniji lahko skupaj s tujimi partnerji ponudimo koncesijo za trideset kilometrov dolg odsek Pyhrnske avtoceste, ki poteka skozi Slovenijo, če se to, glede na slovenske prioritete, ne vklaplja v skupno dinamiko izgradnje srednjeevropskih prometnic, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in minister za razvoj in obnovo Jure Radić.
Bodo dirke formule 1 tudi na Hrvaškem?
23. 12. 1997 09.53
Hrvaška upa, da bodo leta 1999 dirkači formula 1 nastopili tudi pri njih, piše zagrebški Vjesnik po srečanju vodje dirk formule 1 Bernija Ecelstoneja s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Progo na Grobniku naj bi za nekaj več kot 40 milijonov nemških mark naslednje leto dogradili in popravili predvsem za namene formule 3000. Leto pozneje pa bi naj na progi že dirkali Jacques Villeneuve in kolegi. Špekulacije izvirajo predvsem iz novice, da naj bi se velika nagrada San Marina v Imoli črtala iz sporeda tekmovanj. Kot enega izmed razlogov za dirko formule 1 na Hrvaškem pa Vjesnik omenja tudi Ecelstonejevo čeno Slavico, ki je rojena v Zagrebu.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.
Novembra hrvaška proizvodnja višja za 6,5 odstotka na letni ravni
19. 12. 1997 08.45
Obseg industrijske proizvodnje na Hrvaškem se je novembra v primerjavi z enakim mesecem lani povečal za 6,5 odstotka, za obdobje januar - november pa je ugotovljena 5,5-odstotna rast. Na novembrsko rast industrijske proizvodnje je najbolj vplival povečan obseg proizvodnje netrajnih izdelkov za široko porabo, ki je poskočil kar za 10,6 odstotka. Delež omenjenih izdelkov v strukturi bruto domačega proizvoda znaša skoraj 39 odstotkov.
Davek na dodano vrednost vznemiril Hrvate
18. 12. 1997 08.19
Novi enotni davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov, ki naj bi v letu 1998 na Hrvaškem nadomestil in poenotil vse dosedanje dodatne davke, je zelo vznemiril hrvaško prebivalstvo in javnost. Kritikam se je pridružil tudi hrvaški tisk, ki je bil doslej vladnim ukrepom večinoma naklonjen, saj bodo z enotnim davkom obdavčeni tudi vsi časniki in revije. Ukrep bo prizadel tudi vse prebivalce Hrvaške, ki bodo želeli kupovati v tujini, saj bodo po novem letu poleg vseh običajnih carinskih obveznosti dolžni plačevati državi še 22-odstotni davek. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je kar 66 odstotkov hrvaškega prebivalstva nenaklonjenega davku na dodano vrednost, kar pa hrvaškega finančnega ministra Borislava Škegra ni omajalo v prepričanju, da bo davek prinesel veliko finančnih olajšav in zato zavrača vsakršno možnost kompromisa.
Italijanski predsednik Scalfaro v Zagrebu
17. 12. 1997 09.56
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo danes spregovoril v hrvaškem saboru. Sinoči je imel po prihodu v Zagreb pogovore na štiri oči s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Sestali sta se tudi delegaciji Hrvaške in Italije pod vodstvom obeh predsednikov. Hrvaška je poudarila, da kot srednjeevropska in sredozemska država pričakuje italijansko podporo pri vključevanju v evroatlanstske integracije, kar je druga stran potrdila.
Slovenska manjšina na Hrvaškem: priznana, a ne ustavna
17. 12. 1997 09.21
Da bi se glede na stalne odzive slovenskih medijev in na uradne ocene iz Slovenije "izognil kakršnimkoli nadaljnjim nejasnostim in nerazumevanju", je urad za informiranje Republike Hrvaške izdal obvestilo, v katerem pojasnjuje vzroke za spremembe hrvaške ustave, ki jih je 12. decembra izglasoval hrvaški parlament in po katerih slovenska narodna manjšina ni omenjena v besedilu preambule spremenjene ustave. V njem je zapisano, da želi hrvaška vlada poudariti, da sprejemanje omenjenih ustavnih odredb ne bo imelo negativnega vpliva na status slovenske manjšine na Hrvaškem, ter da namerava še naprej pomagati slovenski manjšini s ciljem ohranjanja njene identitete ter zaščite njenih manjšinskih pravic. Hrvaška vlada bo na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj s podobnim sporazumom z Italijo in Madžarsko slovenski vladi ponudila predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin.
Renault prvi po prodaji na hrvaškem tržišču
17. 12. 1997 08.16
Francoski Renault je novembra letos na hrvaškem tržišču po prodaji prvič prišel na prvo mesto; s 15,9-odstotnim tržnim deležem in 803 na novo registriranimi avtomobili. Največ je bilo na novo registriranih renaultovih vozil znamke megan, in sicer 319, sledi Fordov escort s 316 na novo registriranimi vozili in Škodina felicia s 315 vozili. Poleg megana je bil twingo drugi najbolj prodajani Renaultov model. V prihodnjem letu bo Renault na hrvaškem tržišču začel s prodajo novih modelov lahkih dostavnih vozil.