Zarja
Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Zvezda prevzela nadzor nad vodenjem MVP
03. 08. 2000 19.33
Ruski modul Zvezda, s katerim se je 26. julija združila Mednarodna vesoljska postaja (MVP), je prevzel nadzor nad vodenjem MVP. Po združitvi MVP z Zvezdo so več dni preverjali delovanje opreme modula. Po uspešnih preizkušnjah so na povelje Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi naloge upravljanja sistema za usmerjanje MVP iz računalnika modula Zarja prenesli na računalnik Zvezde. Na enak način so z modula Unity prenesli upravljanje telekomunikacij. Pred uresničenjem obeh prenosov so morali zaradi uskladitve delovanja vseh sistemov po manjši težavi z zvezo, ki je nastala v času samodejne združitve modulov, tri računalnike Zvezde zagnati ponovno. MVP bo morala predvidoma v torek sprejeti samodejno tovorno vesoljsko ladjo vrste progress M1, ki jo bodo na kozmodromu Bajkonur izstrelili v nedeljo zvečer.
Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav
22. 05. 2000 19.20
Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.
Sporazum o gradnji modula Enterprise
15. 12. 1999 10.56
Ameriška družba Spacehab in ruska Raketno-vesoljska družba (RKK) Energija sta podpisali sporazum o skupni gradnji modula za Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Ross in Newman zaključila tretji vesoljski sprehod
13. 12. 1998 10.15
Ameriška astronavta Jerry Ross in Jim Newman sta davi ob 3.32 po srednjeevropskem času zaključila tretji in hkrati zadnji vesoljski sprehod, ki sta ga uresničila v samo petih dneh na Mednarodni vesoljski postaji (MVP).
Uspešen vesoljski sprehod Rossa in Newmana
10. 12. 1998 09.07
Ameriška vesoljca Jerry Ross in Jim Newman sta davi zaključila drugi vesoljski sprehod iz vesoljskega raketoplana Endeavour ta teden. Sprehod se je začel sinoči približno ob 21.33 po srednjeevropskem času in končal davi ob 4.35 po srednjeevropskem času.
Zarja in Unity združena
07. 12. 1998 09.32
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour z modulom Unity se je davi združil z Zarjo, prvim modulom Mednarodne vesoljske postaje.
Slovenski gospodarstveniki v Beograd
02. 02. 1998 12.18
V sredo zvečer bo na prvi uradni obisk v Beograd odpotovala delegacija slovenskih gospodarstvenikov pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka. Čuk se bo v četrtek srečal s predsednikom Gospodarske zbornice Jugoslavije Mihajlom Milojevićem, predstavniki več kot desetih slovenskih podjetij pa se bodo na dvostranskih pogovorih sestali s srbskimi gospodarstevniki.
Lastninjenje doslej končalo 1170 podjetij
17. 12. 1997 15.25
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes, 17. decembra, odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1170 podjetij pa je tudi že dobilo drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa.