Zavarovanje
Nizki prihodki družini ne omogočajo plačila osnovnih življenjskih stroškov
17. 10. 2021 11.27
Položnice za ogrevanje, dodatno zavarovanje, najemnina, elektrika, komunalni stroški, stroški šolanja otrok, zagotavljanje prehrane, oblačil in obutve… vse to so stroški, ki se družinam v tej jeseni kopičijo. Mnogo družin teh izdatkov ne zmore več. Telefoni brnijo, pisnih vlog je vse več in potreb po terenskih obiskih družin prav tako. Pričakovali smo težko jesen, ampak šele začela se je, stiske pa so ogromne.
Dva nova primera diskriminacije pri izplačevanju božičnice
13. 10. 2021 11.55
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v dveh novih primerih ugotovil diskriminacijo pri izplačilu letne nagrade z naslova poslovne uspešnosti oziroma božičnice. "V prvem podjetju se je božičnica zaposlenim znižala že, če so bili med letom enkrat odsotni z dela zaradi bolezni, pri več kot treh odsotnostih pa je niso prejeli. V drugem so nižjo prejeli zaposleni z resnim zdravstvenim stanjem," je sporočil. V obeh primerih je zaposlovalec zaposlene obravnaval neenako glede na njihovo zdravstveno stanje, kar je prepovedano.
Doslej najbolj množična raziskava potrdila učinkovitost cepiv
12. 10. 2021 11.45
Raziskava, v katero so v Franciji zajeli kar 22,6 milijona oseb starejših od 50 let, je pokazala, da cepljenje za več kot 90 odstotkov zmanjša tveganje za hospitalizacijo ali smrt. Potrdili so tudi, da cepljenje učinkovito ščiti pred hudim potekom bolezni in da se ta zaščita tudi po petih mesecih ni zmanjšala.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
V Rusiji nov črni rekord, v Italiji tretji odmerek cepiva za starejše od 60 let
09. 10. 2021 17.05
Rusija je četrta najhuje prizadeta država na svetu, kar zadeva okužbe z novim koronavirusom. Država se spopada z zelo nalezljivo različico delta in nizko precepljenostjo, avgusta pa je tam umrlo več kot 49 tisoč covidnih bolnikov, kar je več kot dvakrat več od uradnih številk, ki jih poroča vlada. S tem bi se skupno število smrtnih žrtev v Rusiji zaradi novega koronavirusa povzpelo na več kot 400 tisoč. Novi koronavirus je medtem v Latinski Ameriki vzel že več kot 1,5 milijona življenj, v Italiji pa bodo tretji odmerek cepiva ponudili vsem starejšim od 60 let.
Cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno
06. 10. 2021 09.59
Cepljenje proti gripi bo tudi v letošnji sezoni brezplačno za vse prebivalce, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. NIJZ je sicer za letošnjo sezono naročil 360.000 odmerkov cepiva proti gripi.
Vršiško cesto čaka prenova
05. 10. 2021 17.32
Vlada je na zadnji seji rekonstrukcijo regionalne ceste Kranjska Gora-Vršič-Trenta-Bovec uvrstila med prostorsko ureditev državnega pomena, saj je prepričana, da je kakovostna cestna infrastruktura eden od temeljnih pogojev za demografski in gospodarski razvoj države. Prenovljena vršiška cesta bi med drugim zaustavila izseljevanje iz Zgornjesoške doline, so prepričani odločevalci, saj bi omogočila celoletno prevoznost.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Kar 53 odstotkov zaposlenih na delovnem mestu trpi
02. 10. 2021 16.52
Raziskava med več kot milijon zaposlenimi je pokazala, da jih dnevno na delovnem mestu trpi več kot polovica. Epidemija je močno spremenila naša pričakovanja in zahteve glede dela, prvič v zgodovini pa zaposleni kot enega najpomembnejših elementov uspešnosti niso navedli le ‘imeti službo’, ampak ‘imeti dobro službo’. In katere so prioritete Slovencev, ko se odločajo za delo?
Moški poklical gorske reševalce, da ne bi zamudil letala
02. 10. 2021 14.44
Cilj in želja gorskih reševalcev je pomagati ljudem, ki so poškodovani in oboleli v gorah. Občasno pa se srečujejo tudi z nenavadnimi in nerazumnimi zahtevami planincev.
Zobne paste, krtačke, nitke ‒ vemo, kako skrbeti za lep nasmeh?
02. 10. 2021 07.00
Le sedem od desetih odraslih si redno, torej vsaj dvakrat dnevno, čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in le šest od desetih moških. To so podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju. Četrtina Slovencev si zobe umiva le enkrat dnevno. Sploh vemo, kako skrbeti za svoje zobe in katere pripomočke iz ogromne ponudbe uporabljati?
V Angliji botoks in polnjenje ustnic prepovedali za osebe mlajše od 18 let
01. 10. 2021 16.55
Glede na novo zakonodajo v Angliji osebe, mlajše od 18 let, ne morejo več dobiti injekcij botulinskega toksina, bolj znanega kot botoks, prav tako so zanje prepovedana dermalna polnila za ustnice. "Noben otrok ne potrebuje kozmetičnega botoksa ali polnil," je dejala poslanka Laura Trott, številni podporniki pa pozivajo, da zakonodaja še vedno ni dovolj stroga.
Zavarovalnice po sredinem neurju spodbujajo k prijavi škode na daljavo
01. 10. 2021 14.03
Hudo neurje z nalivi, ki je v sredo zajelo Ljubljano, je zalilo več kot 500 različnih objektov, pa tudi ceste, podvoze in parkirišča. V vodi je obtičalo več vozil, poplavilo je številne garaže. Zavarovalnice oškodovance pozivajo, naj, če se le da, škodo prijavijo na daljavo. Če za prijavo škode običajno velja tridnevni rok po njenem nastanku, zavarovalnica v primeru tovrstnih dogodkov upošteva tudi kasnejše prijave.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Inšpektorji opravili 31 nadzorov nad izvedbo hitrega testiranja, ugotovili eno nepravilnost
29. 09. 2021 16.49
Zdravstveni inšpektorat je doslej opravil 31 nadzorov nad izvajalci testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Nepravilnosti so ugotovili v enem primeru, in sicer v vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem je testiranje izvajala oseba, ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izdali so ureditveno odločbo. Skupno pa so inšpektorji septembra opravili 7857 inšpekcijskih nadzorov izvajanja protikoronskih ukrepov. Izrečenih je bilo 63 prekrškovnih sankcij, 383 opozoril po Zakonu o prekrških in 227 upravnih ukrepov.
DZ sprejel dopolnitve pokojninskega zakona
29. 09. 2021 13.53
DZ je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona, ki so jih predlagali v Levici. Obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje se bo v skladu z njimi tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Med čakanjem mu je zob razpadel
28. 09. 2021 20.31
December 2022 – to je odgovor na vprašanje, kdaj bi prišli na vrsto za prvi pregled pri enem od zobozdravnikov ljubljanskega zdravstvenega doma. Ponekod v Sloveniji se na protetiko čaka tudi 4 leta. Nedopustno dolge čakalne dobe so krivične do pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a do zobozdravstvenih storitev težko ali sploh ne pridejo, je kritičen eden od zobozdravnikov.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Varuh človekovih pravic pritiske na novinarje označil kot nedopustne
27. 09. 2021 19.38
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je letno poročilo Varuha za lansko leto predstavil tudi članom odbora DZ za kulturo. V poročilu je opozoril na kršitve pri vodenju postopkov za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varstvo. Pritiske na novinarje pa je označil kot nedopustne.
Za cepljenje skoraj 57 milijonov, Sloveniji tudi evropska sredstva za nakup testov
27. 09. 2021 16.39
Država je za cepljenje proti covidu-19 doslej namenila 56,97 milijona evrov, so pojasnili na Ministrstvu za zdravje. Od tega je šlo 39,79 milijona evrov za nabavo cepiv in 17,17 milijona za stroške izvedbe cepljenja. Medtem je evropska komisija 20 državam članicam EU dodelila nepovratna sredstva v skupni višini 95 milijonov evrov za nakup diagnostičnih testov za novi koronavirus, s čimer se bo olajšala izdaja digitalnih covidnih potrdil, zlasti tistim, ki se ne morejo cepiti. Med prejemnicami sredstev je tudi Slovenija.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Pazite se takšnih finančnih svetovalcev!
27. 09. 2021 00.15
Verjetno ste že imeli opravka s t.i. finančnim svetovalcem, ki vas je obiskal na domu in »popljuval« vaša sklenjena življenjska in naložbena zavarovanja ter sklenil svojo polico, češ, da ima on najboljše varčevanje ali zavarovanje za vas. V FINANČNI HIŠI opozarjajo, da se pazite samooklicanih finančnih svetovalcev, saj vam lahko naredijo več škode kot koristi.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.