Zda
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Varno cepivo proti otroški paralizi
20. 10. 2000 00.00
Britansko ministrstvo za zdravstvo je s trga umaknilo enega od cepiv proti otroški paralizi, ki bi lahko prenašalo človeško različico bolezni norih krav. Proizvajalec cepiva Mediva je namreč pri izdelavi uporabljal tkiva telečjih zarodkov in tako kršil evropske zdravstvene predpise.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Dogovor o zaščiti polarnih medvedov
19. 10. 2000 00.00
Rusija in ZDA sta te dni v Washingtonu po dveletnih pogovorih podpisali dogovor o zaščiti polarnih medvedov, ki živijo na ameriški Aljaski in na Čukotskem polotoku v Rusiji in ki se po vodi ali ledu selijo iz ene države v drugo. Dogovor sta podpisala državni podsekretar v ameriškem ministrstvu za oceane, okolje in znanost David Sandalow in ruski veleposlanik v ZDA Jurij Učakov. Dogovor predvideva oblikovanje rusko-amriške komisije za polarne medvede, pa tudi programov daljnoročne zaščite ekosistema in bivalnega okolja te živalske vrste. Dogovor zadeva od 3000 do 5000 polarnih medvedov, ki živijo na omenjenem območju, medtem ko jih na svetu skupno živi kakih 20.000.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Število nočitev v Ljubljani raste
19. 10. 2000 00.00
Število nočitev v Ljubljani je v prvih devetih mesecih letošnjega leta poraslo za približno devet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sicer lansko leto na področju turizma zaradi znanih dogodkov na Kosovu in v ZRJ ni bilo ravno tipično, turistični obisk pa se je povečal predvsem na račun povečanega števila nočitev tujih gostov, ki je bil višji za 13 odstotkov, je na današnji predstavitvi letošnjega obiska tujih in domačih gostov v slovenski prestolnici povedala vodja Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbara Zupanc.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
Tečaji delnic nadaljujejo pot navzdol
19. 10. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so danes ponovno padli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je znova gibal pod vrednostjo 15.000 točk. Današnje trgovanje je končal na vrednosti 14.811,08 točke, kar je 61,40 točke oz. 0,41 odstotka manj kot včeraj.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Bush in Gore v boju za glasove
18. 10. 2000 00.00
Tema zadnjega predvolilnega soočenja kandidatov za ameriškega predsednika med teksaškim guvernerjem Georgem Bushem mlajšim in podpredsednikom ZDA Alom Gorom, je bila bližnjevzhodna kriza. Mnenji kandidatov sta se najbolj razšli pri problematiki reševanja svetovnih kriz, v tem trenutku pa je to kriza na Bližnjem vzhodu.
Zadnje soočenje med Bushem in Gorom
18. 10. 2000 00.00
Predsedniška kandidata ameriških demokratov in republikancev, podpredsednik ZDA Al Gore in guverner Teksasa George Bush, sta se sinoči v St. Louisu v zvezni državi Missouri pomerila v zadnjem od treh televizijskih soočenj pred volitvami, ki bodo 7. novembra. Po prvih ocenah je bilo zadnje soočenje najboljše doslej, saj so se razlike med političnima filozofijama in programi obeh kandidatov še najbolj izostrile. Bush se je predstavljal kot politik neobremenjen z washingtonskimi razprtijami, ki hoče oklestiti zvezno vlado in njene programe, Gore pa prav nasprotno 
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Zadnje televizijsko soočenje kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Ameriška predsedniška kandidata, demokrat Al Gore in republikanec George Bush, se bosta drevi v St. Louisu
Internet ustvarja nova delovna mesta
17. 10. 2000 00.00
Internet naj bi do leta 2002 ustvaril deset milijonov delovnih mest v ZDA in Evropi, ki na področju digitalne ekonomije hitro zmanjšuje svoj zaostanek za ZDA. Kot je pokazala raziskava inštituta Andersen Consulting, ki je bila opravljena v ZDA in šestih evropskih državah, bo internet do leta 2002 omogočil 5,8 milijona možnosti za zaposlitev v ZDA in tri milijone delovnih mest v evropskih državah, ki so bile vključene v raziskavo. Omenjena delovna mesta se bodo ustvarila izključno na področju spletnih portalov, programerskega svetovanja, oblikovanja spletnih strani, telekomunikacijskega operaterstva in ponudbe dostopa do interneta. Če bi v raziskavo vključili še druga z internetom povezana zaposlitvena področja, bi skupno število zaposlitev do leta 2002 bilo bistveno večje od desetih milijonov, so zapisali v raziskavi.
Posebno zasedanje komisije ZN
17. 10. 2000 00.00
V Ženevi se je danes začelo posebno zasedanje komisije Združenih narodov za človekove pravice o položaju na Bližnjem vzhodu. Na dvodnevnem zasedanju bo komisija med drugim odločala o oblikovanju posebne mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila vzrok za izbruh novega vala palestinsko-izraelskega nasilja. Pobudo držav članic Arabske lige in Organizacije islamske konference za sklic zasedanja komisije za človekove pravice je podprlo 47 od skupaj 53 držav članic, med njimi evropske države, medtem ko so ZDA sklicu nasprotovale.
Mourning bo spustil sezono
17. 10. 2000 00.00
Eden najboljših igralcev v severnoameriški košarkarski ligi NBA Alonzo Mourning bo moral zaradi zdravstvenih težav z ledvicami izpustiti naslednjo sezono. Zdravniki so sporočili, da takšna okvara ledvic v več kot polovici primerov pripelje do popolne odpovedi. Dejali so še, da še ne načrtujejo transplantacije ali dialize. "Alonzo Mourning ne bo igral profesionalne košarke to sezono in mi smo popolnoma prepričani, da mora misliti samo na to, kako bo ozdravel," je dejal trener Vročice iz Miamija Pat Riley.
Harrison Ford v filmu o ruski jedrski podmornici
16. 10. 2000 00.00
Ameriški igralec Harrison Ford bo igral v K-19: The Widowmaker, filmu o nesreči, do katere je dejansko prišlo na poskusni plovbi prve ruske jedrske podmornice leta 1961. Film bodo začeli snemati februarja v Rusiji, Kanadi in na Islandiji. Opisuje pa, kako se kapitan podmornice (Harrison Ford) sredi severnega Atlantika trudi preprečiti jedrsko eksplozijo, ki bi lahko izzvala vojno z ZDA. Producentska družba National Geographic Features in režiserka Kathryn Bigelow že štiri leta sodelujejo pri tem projektu, ki je zasnovan na spominih preživelih iz nesreč te podmornice.
Kitajci ostreje do Tajvana
16. 10. 2000 00.00
Kitajska je v danes objavljeni tako imenovani "beli knjigi", v kateri obravnava vprašanja globalne varnosti in nacionalno obrambno politiko precej poostrila stališče do tajvanskega vprašanja, saj je spet opozorila, da njena vojska na bo "ostala neprizadeta ob poskusih razdelitve države" ter da je "pripravljena uporabiti silo" za vnovično vzpostavitev suverenosti nad otokom. Gre za najbolj strogo opozorilo Pekinga glede vprašanja Tajvana, odkar je maja letos predsedniški položaj na otoku prevzel Chen Shui-bian. Peking v beli knjigi obtožuje tudi ZDA, ki naj bi Tajvanu še naprej prodajale najmodernejše orožje, otok pa naj bi nameravale tudi vključiti v nacionalni protiraketni ščit.
V ZDA začeli črpati naftne rezerve
15. 10. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v soboto sporočil, da so v ZDA začeli črpati strateške naftne rezerve. Kot je pojasnil, so nameravali črpanje iz strateških naftnih rezerv začeti novembra, vendar jim je ob izjemnih prizadevanjih to uspelo že tri tedne prej.
Mohamedova vojska odgovorna za napada v Jemnu
13. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji na ameriškem rušilcu USS Cole se je danes zgodil še bombni napad na britansko veleposlaništvo v Sani, ki pa ni terjal žrtev.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Evropska komisija privolila v združitev družb AOL in Time Warner
13. 10. 2000 00.00
Evropska komisija je privolila v 129 milijard ameriških dolarjev vredno združitev ameriškega ponudnika internetnih storitev AOL in britanskega medijskega giganta Time Warner pod pogojem, da obe družbi prekineta svoje povezave z nemškim medijskim gigantom Bertelsman, ki tudi načrtuje povečati svojo vlogo na področju interneta. Združitev morajo zdaj potrditi še komisije v Združenih državah Amerike (ZDA). Družba Bertelsman bo zato morala postopoma izstopiti iz podjetja AOL Europe in Aolove francoske podružnice, ki sta mešani podjetji omenjenih družb. Poleg tega družba AOL Time Warner pri svojih internetnih glasbenih storitvah ne bo smela dajati prednosti izdelkom glasbene založbe BMG Entertainment, podružnice nemškega medijskega giganta. Prav možnost, da bi AOL Time Warner lahko monopoliziral internetni glasbeni trg, je namreč bila glavni pomislek Evropske komisije glede združitve. Zaradi omenjenega pomisleka Evropske komisije je Time Warner prejšnji teden odpovedal načrtovano ustanovitev mešanega podjetja z britansko glasbeno založbo EMI.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Začetek odpravljanja sankcij proti ZRJ
12. 10. 2000 00.00
V znak podpore novoizvoljeni jugoslovanski vladi je danes ameriški predsednik Bill Clinton odpravil naftni embargo in prepoved letalskih povezav proti ZRJ. Odločitev je stopila v veljavo takoj. Ukrepa sta veljala od leta 1998 skupaj z drugimi trgovinskimi in gospodarskimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Beogradu. Clinton je ob tem State Departmentu in ministrstvu za finance naložil še takojšnji sprejem ukrepov za odpravo ostalih trgovinskih in finančnih sankcij proti ZRJ.
Kloniranje med različnimi vrstami
12. 10. 2000 00.00
V ZDA bodo znanstveniki s pomočjo neke krave skušali na svet spraviti klon vrste v izumiranju - indijskega bizona, so zapisali v časopisu Cloning. Ta poizkus bi lahko odprl pot tudi drugim poskusom reševanja ogroženih vrst. Če bo šlo vse posreči, se bo kravica Bessie konec novembra otelila z bizončkom, ki je že dobil simbolično ime Noe. Le okoli 36.000 primerkov indijskega bizona še živi na območju Indije, Nepala, Indokitajskega polotoka in Malezije, kjer so žrtve intenzivnega lova in izginjanja njihovih naravnih pašnikov. Noe bo tudi živi dokaz, da žival lahko nosi in skoti pravo genetsko kopijo oziroma klon tudi kake druge živalske vrste. Če bo projekt uspel, znanstveniki že napovedujejo reševanje s kloniranjem tudi drugih ogroženih živalskih vrst - antilope bongo, bengalskega tigra, pa tudi pande. Znanstveniki pa se ogrevajo tudi nad zamislijo, da bi ponovno oživili tudi nekatere že izumrle vrste.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega