Zda
Mednarodna pisarna ŠOU poleti ne počiva
15. 08. 2000 00.00
Kljub lenobnemu poletnemu času in visokim temperaturam vlada v Mednarodni pisarni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani delovni utrip, saj pridno delajo na vseh treh večjih področjih svoje dejavnosti: v resorju za mednarodno sodelovanje, strokovni službi in na področju izmenjave strokovnih praks. O uspešnosti delovanja Mednarodne pisarne pričajo tudi sicer suhoparni, a zgovorni statistični podatki za lani, ko so izmenjali 3040 študentov, se udeležili 254 mednarodnih projektov v tujini in jih 57 organizirali v Sloveniji, sodelovali s 77 državami sveta ter povečali mobilnost študentov glede na prejšnje leto za enajst odstotkov. Kot je v pogovoru za STA povedala vodja Mednarodne pisarne Tanja Grželj, pa je sicer poletje predvsem v znamenju živahnega delovanja t.i. Recepcije. To je program Mednarodne pisarne, namenjen tujim študentom, ki pridejo v Ljubljano na študijsko izpopolnjevanje ali opravljanje strokovne prakse. Osnovni namen programa je socializacija in integracija teh študentov v slovensko družbo in okolje. V Slovenijo si je lani prišlo nabirati strokovne izkušnje 338 tujih študentov, in sicer največ iz Nemčije, Španije, Češke republike, Avstrije, ZDA, Portugalske, Egipta, Grčije, Hrvaške, Velike Britanije, Francije in Poljske. Slovenskih študentov, ki so se podali na opravljanje dela študijskih obveznosti v tujino, pa je bilo nekaj več kot 200. Skupno so bile izmenjave opravljene z 58 državami.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Poljakinja "preglasila" konkurenco
15. 08. 2000 00.00
Poljakinja Dagmar Stanek je nedavno na tekmovanju v jakosti glasu v poljskem mestu Goldap na severu države, edinem tovrstnem tekmovanju v Evropi, "prekričala" 300 konkurentov iz Poljske, ZDA, Avstrije in Češke in zmagala, je poročala državna poljska televizija. Po poročanju televizije je Dagmarin krik dosegel moč 126,1 decibela, kar je enako moči zvoka, ki nastane ob predrtju avtomobilske pnevmatike. Med moškimi "kričači" je zmagal Pavel Dabrowski. Njegov krik je dosegel moč 125,3 decibela.
Najbolj gledani filmi v ZDA
15. 08. 2000 00.00
Filma "Hollow Man" in "Space Cowboys" si delita prvo mesto na vrhu ameriških filmskih lestvic. Po navedbah nekega studia sta tako triler s Kevinom Baconom v glavni vlogi kot film s Clintom Eastwoodom v blagajne prinesla vsak približno 13 milijonov ameriških dolarjev. Na tretje mesto se je uvrstila novost "Pomlad v New Yorku", ljubezenska zgodba z Richardom Gereom in Winono Ryder v glavnih vlogah. Film, prvo delo v angleškem jeziku na Kitajskem rojene režiserke Joan Chen, je v blagajne prinesel 11,5 milijona ameriških dolarjev. Četrto mesto je z 11,1 milijona dolarjev pripadlo novi nogometni komediji z naslovom "The Replacements", peto mesto pa je zasedla komedija Eddieja Murphyja "Nutty Professor II: The Klumps".
Spopadi med Srbi in pripadniki KFOR
14. 08. 2000 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so danes prevzeli talilnico svinca v metalurškem kompleksu v Zvečanu v bližini Kosovske Mitrovice, pri čemer je prišlo do nasilnih protestov srbskega prebivalstva. Britanske, francoske in danske pripadnike KFOR, ki so okoli 5. ure vdrli in brez nasilja zasedli talilnico, ki je ogrožala okolje, sta obkrožili dve skupini več kot 200 Srbov in jih obmetavali s kamenjem. Spopadi so se nato nadaljevali tudi v središču Zvečana. Po navedbah očividcev je bilo več ranjenih na obeh straneh. Razmere so se umirile, ko so se britanski pripadniki KFOR iz Zvečana umaknili proti Kosovski Mitrovici.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb
14. 08. 2000 00.00
Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.
Odkrili doslej še neznano delo Oscarja Wilda
13. 08. 2000 00.00
Nek zasebni zbiratelj je po poročanju časnika Sunday Times našel še nedokončano gledališko delo angleškega pisatelja Oscarja Wilda (1854-1900). V najdeni Tragediji neke ženske naj bi Wilde opisoval svojo nezvestobo. Zbiralec in poznavalec Neal Kydd je 52-strani dolg rokopis odkril v knjžnici na Univerzi v Kaliforniji. Wilde omenjenega rokopisa, ki se je v ZDA znašel leta 1929, ni dokončal, ampak ga je prodal nekemu dramatiku.
Holyfield nov svetovni prvak po verziji WBA
13. 08. 2000 00.00
Ameriški boksar Evander Holyfield je v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA v Las Vegasu po točkah premagal rojaka Johna Ruiza. S to zmago je postal Holyfield prvi boksar v zgodovini s štirimi naslovi najboljšega v težki kategoriji. Vsi trije sodniki so po 12 rundah zmago dosodili Holyfieldu, eden s 116:112, preostala dva pa s 114:113. Holyfield (37 zmag-4 porazi-1 remi) je za zmago prejel pet, Ruiz (36-4) pa 1,1 milijona ameriških dolarjev.
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Stota obletnica boksarske vstaje
12. 08. 2000 00.00
Te dni mineva sto let od zatrtja boksarske vstaje na Kitajskem, ki je bila uperjena proti krščanstvu in tujcem. Evropske države, ZDA in Japonska so 14. avgusta 1900 v Peking poslale svoje čete, ki so končale 55-dnevno obleganje diplomatske četrti. Leta 1899 začet upor tajne zveze boksarjev oziroma zveze pravične in složne pesti, katere člani so častili staro kitajsko borilno veščino in so se čutili neranljive, je bil poskus, da bi v 19. stoletju v polkolonialno odvisnost potonjeno Kitajsko osvobodili tujega vpliva in nacionalne sramote.
Reformna stranka razpadla na dva dela
11. 08. 2000 00.00
Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.
Število požarov se zmanjšuje
11. 08. 2000 00.00
Na zahodu ZDA se je danes prvič po več tednih zmanjšalo število požarov. Gasilci so se danes borili s 60 požari, še včeraj pa s 65. V boju proti najhujšim požarom v zadnjih 50 letih pa so ZDA prejele pomoč številnih držav. Sosednja Kanada je na zahod ZDA poslala več sto izurjenih gasilcev, iz Mehike bodo poslali gasilne naprave, ZDA pa so za pomoč zaprosile tudi Avstralijo in Novo Zelandijo.
Diskografski monopolisti na zatožni klopi
11. 08. 2000 00.00
Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.
Chenova vendarle za ZDA
11. 08. 2000 00.00
Kitajska olimpijska prvakinja v hitri hoji Yueling Chen je s strani Kitajskega olimpijskega komiteja dobila zeleno luč za nastop OI v Sydneyju pod zastavo ZDA. Najprej prošnji Američanov niso ugodili, saj je Chenova pridobila novo državljanstvo šele aprila letos. Olimpijski zakonik namreč predvideva, da lahko država prepove nastope športniku za drugo državo, če še niso pretekla tri leta odkar je spremenil državljanstvo. Naposled so le popustili.
Trije tipi pnevmatik umaknjeni tudi z evropskega trga
11. 08. 2000 00.00
Družba Bridgstone-Firestone je s sedeža svoje evropske podružnice v Bruslju danes sporočila, da z evropskega trga, tako kot je dan pred tem z ameriškega, prostovoljno umika iz prodaje oz. uporabe tri tipe pnevmatik za vozila s pogonom na štiri kolesa. Gre za pnevmatike Radial ATX in ATX II ter Wilderness AT, izdelane v ZDA, ki jih lahko lastniki ne glede na njihovo starost brezplačno zamenjajo z novimi. Podružnica Bridgestone-Firestone Europe je ob tem poudarila, da se je za prostovoljni umik omenjenih pnevmatik odločila, čeprav je na evropskem trgu navzoče le omejeno število teh pnevmatik in njihova kakovost ni bila postavljena pod vprašaj zaradi nesreč.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Pivovarna Union s pivom v plastenki
10. 08. 2000 00.00
Pivovarna Union je v svoj proizvodni program uvrstila novo vrsto piva - Lager, ki ga poleg v standardno, stekleno embalažo, kot prva v Sloveniji polni v plastenke. Plastenke so obdelane s posebnim postopkom plazme, ki zagotavlja 35-krat manjšo propustnost plinov kot navadna PET embalaža, možna pa je tudi reciklaža. Pivo shranjeno v plastenki ohrani nespremenjen okus in vonj.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
V Sloveniji že 73 zasebnih detektivov z licenco
10. 08. 2000 00.00
Zasebna detektivska dejavnost v Sloveniji se širi, tako da imamo trenutno že 73 detektivov z licenco, med njimi celo nekaj žensk, ki prihajajo večinoma iz policijske stroke. Čeprav je aktivnih le okoli 30, pa je možno, da se s to dejavnostjo ukvarja še več ljudi, saj imajo detektivi zaposlene tudi sodelavce brez licence. V prihodnosti je pričakovati še nadaljnjo rast te dejavnosti, saj bi, kot povedal detektiv Franc Sterle, v Sloveniji potrebovali vsaj 1000 detektivov, ker bodo posamezniki in podjetja s prilagoditvijo kapitalističnim razmeram gospodarjenja potrebovali vedno več njihovih uslug.
V Teksasu usmrtili dva moška
10. 08. 2000 00.00
V ameriški zvezni državi Teksas so sinoči usmrtili dva moška. Kot so poročali ameriški mediji, so 36-letnega Briana Keitha Robersona in 33-letnega Oliverja Davida Cruza v teksaškem zaporu Huntsville usmrtili z injekcijo. Zlasti smrt Cruza, ki je bil po mnenju njegovih odvetnikov duševno prizadet, je v ZDA in po svetu povzročila proteste nasprotnikov smrtne kazni. Roberson je leta 1986 v Dallasu oropal upokojenski par, ju brutalno pretepel in zabodel. Žrtvi sta bili njegovi sosedi. Cruz pa je leta 1988 v San Antoniu ugrabil 24-letno uslužbenko ameriških zračnih sil Kelly Donovan, večkrat posilil in jo nato zabodel. Cruz je sicer svoje dejanje priznal in ga obžaloval.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Na zahodu ZDA evakuirali na stotine ljudi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi gozdnih požarov, ki že nekaj dni divjajo po zahodu ZDA so doslej spravili na varno že več sto ljudi, v prihodnje pa jih bodo verjetno morali še več. V zvezni državi Montani so zaprli 2,5 milijona hektarjev površine, medtem ko je 19 večjih požarov uničilo 167.000 hektarjev zemljišč. Samo v Montani so morali evakuirati 971 ljudi, medtem ko po celotnem zahodnem delu ZDA divja 70 večjih požarov, ki so doslej uničili več kot 400.000 hektarjev gozdov in drugih površin.
Nekdanji predsednik Ford zapustil bolnišnico
10. 08. 2000 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Gerald Ford je v sredo zapustil bolnišnico v Philadelphiji, kamor so ga pripeljali, potem ko je na nacionalni konvenciji republikanske stranke doživel blažjo obliko možganske kapi. 87-letni Ford, ki je postal predsednik leta 1974, ko je Richard Nixon odstopil zaradi afere Watergate, je po manjši operaciji jezika bolnišnico zapustil nasmejan in ob spremljavi aplavza navzočih članov bolniškega osebja, svojcev, novinarjev in radovednežev.
Clinton odlikoval Simona Wiesenthala
10. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je znanega lovca na naciste Simona Wiesenthala včeraj odlikoval z najvišjim civilnim ameriškim priznanjem, medaljo svobode. Wiesenthal je svoje življenje posvetil boju proti pozabljanju in preganjanju vojnih zločincev, so zapisali v obrazložitvi. Ob Wiesenthalu, ki je priznanje prejel kot edini tujec, so odlikovali še 14 oseb, med njimi nekdanjega poveljnika sil zveze NATO v Evropi Wesley Clarka, ki je vodil zavezniške države med napadi na ZRJ, in borca za državljanske pravice v ZDA Jesseja Jacksona.
Septembra festival breakbeata v Križankah
09. 08. 2000 00.00
Čez manj kot mesec dni, 8. septembra, bo v Križankah ponovno enodnevni festival breakbeat glasbe - (BB2K) Breakbeatnikk2, kot sta ga naslovila organizatorja - gibanje Radyoyo in Škuc Ropot. Na festivalu se bodo predstavila "nova, a preizkušena imena" iz velike Britanije, ZDA, Kanade, Rusije in Slovenije z glasbo od duba in reggaeja, prek hip hopa do drum'n'bass ritmov.
Trčenje dveh letal v ZDA
09. 08. 2000 00.00
V trčenju dveh manjših letal na severu ameriške zvezne države New Jersey je danes umrlo deset oseb, poročajo ameriški zvezni viri. V prvem letalu, ki je vzletelo iz oporišča pomorske aviacije v Lakehurstu, je življenje izgubilo osem oseb, v drugem, ki je poletelo iz philadelphijskega letališča, pa sta umrla inštruktor letenja in njegov učenec. Prvo letalo je po trčenju strmoglavilo še na neko hišo.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.