Zgodba
Živković o aretaciji Miloševića
06. 04. 2001 00.00
Po besedah Živkovića bo Milošević slej ali prej končal v Haagu, saj se je Jugoslavija zavezala, da bo sodelovala s haaškim sodiščem. Predaja je samo še vprašanje časa in sprejetja zakona, ki bo to omogočal.
Zupančičev pianist v MGL
05. 04. 2001 00.00
Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča je inteligentna, duhovita in kultivirana črna komedija, v kateri se avtor zavestno poigrava s prepoznavnimi evropskimi in slovenskimi dramskimi modeli, je v utemeljitvi letošnje Grumove nagrade o komediji, ki bo v avtorjevi režiji doživela krst na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, zapisala žirija. Besedilo, "smešno, absurdno in zelo slovensko", kakršno je to Zupančičevo, bi si želela vsaka gledališka hiša, je pred premiero menil umetniški vodja MGL Boris Kobal. Dramaturginja predstave Alja Predan ga je dopolnila z mislijo, da bo komedija o pianistu v zgodovinskem pomenu prelomna in bo XXI. stoletje zaznamovala podobno, kot je dvajseto stoletje Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. S svojo sposobnostjo zavzemanja distance do vseh pojavov odslikava zrelost avtorja in zrelost družbe.
Hrvaško pohištvo v Sloveniji
03. 04. 2001 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Etnografskega muzeja Zagreb z naslovom Pohištvo na Hrvaškem - Etnološki pogled na notranjo ureditev doma. Razstavo je zasnovala kustosinja Zvjezdana Antoš. Večer je popestrila hrvaška folklorna skupina Lado.
Milošević ne prizna aretacije
31. 03. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih naše dopisnice iz Beograda Milošević še ni bil aretiran. Okoli dveh ponoči je do rezidence Milosevića v Užiški ulici prišlo 50-60 policistov v polni opremi. Vrsta državljanov jim ni pustila vstopa v hišo. Po nekaj manjšega prerivanja je policija okoli pol treh razmaknila ljudi in omogočila pristop oklopnim vozilom, ki čakajo pred hišo.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Novinarji o Roglju in medijskih manipulacijah
30. 03. 2001 00.00
Medijska potegavščina z Matjažem Rogljem je bila sicer zelo dobro pripravljena, vendar s preveč pomanjkljivostmi, da ne bi postala očitna ob temeljitejšem preverjanju. Dodaten zagon novici je dalo tudi medsebojno potegovanje medijev za najnovejša odkritja, negativno vlogo pri zgodbi pa so odigrali tudi uredniki. Iskanje resnice o Roglju je bilo medijsko precej bolj izpostavljeno, kot pa precej bolj pereč problem razpolaganja z državnim denarjem s strani šolskega ministrstva, ki je Roglju za udeležbo na tekmovanju priskrbelo nepovratna sredstva. Razlog za to je preprost: od države je zelo težko dobiti kakršnekoli informacije, brez gledanja pod prste državi, ki z novinarji najbolj manipulira, pa v Sloveniji tudi ne bo raziskovalnega novinarstva, so ugotovili udeleženci klubskega večera Društva novinarjev Slovenije o manipuliranju novinarjev in z novinarji.
Čudež v operi Dese Muck
21. 03. 2001 00.00
Pri Založbi Rokus so izdali otroško slikanico avtorice Dese Muck Čudež v operi. Knjižica je namenjena najmlajšim, katerim želi približati opero iz obeh zornih kotov - zakulisja in odra. Desa Muck in ilustrator Rajko Blaško sta ustvarila izmišljene pravljične in resnične ljudi, ki iz dneva v dan ustvarjajo bogate odrske podobe. Pri realizaciji Čudeža v operi so si podali roke izdajatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Založba Rokus in pokrovitelj SKB banka, ki so s skupnim projektom opozorili na nove tržne pristope na področju kulture.
Razstava Magrittovih del v Rimu
18. 03. 2001 00.00
V Rimu so v soboto odprli razstavo del Reneeja Magritta z naslovom Magritte, osrednja zgodba (Magritte, la storia centrale), na kateri si bo do 8. julija mogoče ogledati več kot 70 umetnin belgijskega slikarja. Več kot dve tretjini del prihaja iz zasebnih zbirk, razstavo pa je pripravil direktor Muzeja moderne umetnosti iz Louisiane pri Koebenhavnu Steingrim Laursen, ki je za surrealistove slike dejal, da ne uhajajo realnosti, marveč, da prikazujejo stvari iz njihovega najbolj enigmatičnega vidika.
Vpleten tudi Alen Kobilica
15. 03. 2001 00.00
Po tem, ko je zgodba petnajstletne slovenske manekenke prišla v javnost, vsi vpleteni prelagajo odgovornost na nasprotno stran. Danes nam je svojo plat zgodbe povedal priznani slovenski maneken Alen Kobilica.
Ozadje milanske modne afere
13. 03. 2001 00.00
Zgodba petnajstletne slovenske manekenke, ki že skoraj 14 dni pretresa modne kroge, dobiva nove razsežnosti. Dekletov oče italijanski agenciji Flash Models Management očita, da naj bi z grožnjami in izsiljevanji skušala vplivati na njegove in dekletove izjave policiji. Oče trdi, da je Majo odkrilo dekle znanega slovenskega manekena, ki ji je tudi predlagalo, naj poskusi srečo v Milanu.
Betontanc v Sarajevu
13. 03. 2001 00.00
Režiser Matjaž Pograjc se bo danes s skupino Betontanc v okviru mednarodnega festivala Sarajevska zima 2001 v sarajevskem Gledališču mladih predstavil z zadnjo predstavo skupine - Polnočnim rabljevim letom. Premiera je bila v Slovenskem mladinskem gledališču 19. oktobra lani. Plešejo Primož Bezjak, Alma Blagdanič, Branko Potočan in Katarina Stegnar. Polnočni rabljev let je zgodba, ki teži k matematični strukturi, obenem pa hoče biti neskončna. Hkrati je tudi dokumentarne narave, ker Pograjc, kot je sam povedal pred premiero, ne zna pripovedovati o nečem, česar sam ni doživel, videl, prebolel. Na trenutke zgodba laže, pretirava, ker je delo s podobami in zvoki povsem druge narave kot delo z besedami, včasih zgodba zdrsne v body art. Gre, nenazadnje, tudi za politično predstavo, saj zgodba po režiserjevih besedah polemizira s Slovenijo, z Evropo in s svetom.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Eminem tudi filmski igralec
10. 03. 2001 00.00
Sporni raper Eminem naj bi skupaj s svojim kolegom DMX nastopil v filmu z naslovom Lazarus. Za vlogo naj bi sloviti pevec dobil štiri milijone dolarjev. Filmska zgodba temelji na dogodivščinah dveh mladeničev, ki vstaneta od mrtvih. Eden od njiju je dobrodušen, drugi pa hudoben. Ob vrnitvi na Zemljo se borita za prevlado v svetu hip-hopa. Kdaj naj bi začeli film snemati, ki ga bo režiral Joseph Kahn, še ni znano.
V San Remu zmagala Elisa
04. 03. 2001 00.00
Na 51. italijanskem glasbenem festivalu v San Remu je s skladbo "Luce, tramonti a nord-est" (Luči - sončni zahodi na severovzhodu) zmagala relativno neznana pevka Elisa. Na drugo mesto se je uvrstila priljubljena italijanska pevka Giorgia s skladbo "Di sole e d'azzurro" (Sonce in modrina), tretja pa je bila skupina Matia Bazar s popevko Questa nostra storia d'amore (Najina ljubezenska zgodba). Zmagovalna pesem je prva, ki jo je Elisa zapela v italijanščini. Doslej je namreč vedno pela v angleščini. Glasbeno kariero je pevka sicer pred leti začela s prepevanjem v nočnih klubih v italijanski Gorici. Med drugim pa je pela tudi kot spremljevalna pevka pri Erosu Ramazzottiju, ki je v preteklosti tudi sam zmagal na sanremskem festivalu.
Zgodba o Matjažu Roglju potegavščina
27. 02. 2001 00.00
Zgodba o Matjažu Roglju, neuradnem svetovnem prvaku v računalništvu, je dobro pripravljena medijska potegavščina, njen avtor pa je bojda največji medijski šaljivec Joey Skaggs. Američan, ki je potegnil za nos že vsa najpomembnejša svetovna sredstva obveščanja, med njimi tudi CNN, Washington Post, New York Times, BBC. Slovenski mediji so bili njegova žrtev že pred leti, in sicer pri poročanju o Mišu Alkalaju, ki naj bi z računalnikom Inštituta Jožef Štefan sodeloval pri neetičnih genetskih poskusih, je poročal Radio Slovenija.
Kulturni spopad v New Yorku
17. 02. 2001 00.00
Newyorški župan Rudolph Giuliani se je podobno kot pred letom dni ostro odzval na umetniško razstavo v brooklynskem muzeju. Tokrat pa je celo po mnenju nekaterih strankarskih kolegov šel predaleč, ko je zaradi sporne fotografske ponazoritve Kristusove zadnje večerje napovedal ustanovitev posebne mestne komisije za dostojnost, kar po mnenju predsednika mestne četrti Brooklyn Fernanda Ferrera spominja na nacistični Berlin leta 1939. Katoliškega župana New Yorka je hudo prizadela fotografija umetnice Renee Cox z naslovom "Yo Mama's last Supper", ki ponazarja temnopolte apostole, na mestu Jezusa pa je avtoportret gole fotografinje z razprtimi rokami.
Shopping & Fucking v Cankarjevem domu
16. 02. 2001 00.00
V Cankarjevem domu v Ljubljani je gostovalo berlinsko gledališče Schaubühne am Lehniner Platz s predstavo mladega britanskega dramatika Marka Ravenhilla Shoping & Fucking, v režiji Thomasa Ostermeierja.
Začetek ruskega umika iz Čečenije
15. 02. 2001 00.00
Ruske enote so se v skladu z načrtom predsednika Vladimirja Putina začele umikati iz Čečenije. Vojaški del operacije se je zaključil, začela se je operacija zmanjševanja števila enot, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva. Po podatkih Kremlja se bo število pripadnikov zveznih enot v Čečeniji zmanjšalo s sedanjih 80.000 na 22.000, od tega bo 15.000 pripadnikov obrambnega ministrstva in 7000 pripadnikov notranjega ministrstva. Ruski predsednik Putin je 22. januarja ukazal delni umik ruskih enot iz Čečenije, vendar pa datuma začetka in konca operacije ni natančno določil. Obenem je pooblastila za vojaško operacijo v uporniški republiki z obrambnega ministrstva prenesel na zvezno obveščevalno službo FSB.
MGL gostuje v Zagrebu
08. 02. 2001 00.00
Mestno gledališče ljubljansko je gostovalo v Zagrebu. V Mali dvorani Vatroslava Lisinskega sta Bernarda Oman in Boris Ostan odigrala Prizore iz zakonskega življenja avtorja Ingmarja Bergmana, ki so v režiji Mileta Koruna doživeli premiero na malem odru MGL oktobra lani. Delo je prevedla Alenka Klabus Vesel, sceno in kostume je zasnovala Janja Korun.
Fotografske upodobitve miss Maše Merc
07. 02. 2001 00.00
V fotogaleriji Stolp v Mariboru so odprli razstavo fotografij slovenske miss Maše Merc z naslovom Zgodba o lepoti. Fotografije so delo Deana Dubokoviča in Andreja Trohe. Razstava bo odprta do 17. februarja. Fotografije si bo možno ogledati tudi na spletni strani www.masamerc.com.
Podelili nagrade Whitebread
24. 01. 2001 00.00
V Londonu so podelili prestižne književne nagrade Whitebread. Nagrado za najboljše delo je dobil Matthew Kneale za roman English Passengers (Angleški potniki), nagrado za književni prvenec je dobila 25-letna Zadie Smith za roman White Teeth (Beli zobje), nagrado za poezijo je prejel škotski pesnik in nekdanji računalniški programer John Burnside za zbirko Asylum Dance, v kategoriji otroških knjig pa je žirijo najbolj prepričala Jamila Gavin s knjigo Coram Boy.
Zlati globusi za Gladiator in Skoraj slaven
22. 01. 2001 00.00
Hollywood se je na podelitvi nagrad zlati globus (Golden Globe) odločil za dramo iz časov rimskega cesarstva Gladiator in za rock komedijo "Skoraj slaven" (Almost Famous). Gladiator je film o rimskem generalu, ki izgubi položaj in se vrne v Rim kot suženj in gladiator in se maščuje za storjeno zlo. Eden od konkurentov Gladiatorju je bil sicer film Traffic, ki194160je zgodba iz ameriškega mamilarskega vsakdana, vendar je bil pravo presenečenje film "Almost Famous", ki je dobil kar dva zlata globusa. Almost Famous je zgodba režiserja Camerona Crowa o njegovem odraščanju kot 16-letni rock kritik na turneji s skupino Led Zeppelin. Presenečenje je bilo tudi podelitev dveh zlatih globusov za karate romantično dramo "Crouching Tiger, Hidden Dragon »
Odkrili izgubljeni dokument
20. 01. 2001 00.00
V pokrajinskem muzeju v nemškem Arnheimu je zgodovinar Edwin van Meerkerk odkril domnevni izgubljeni dokument francoskega filozofa Voltaira. Kot je povedal, gre za del zgodbe Micromegas, ki jo je Voltaire napisal že pred letom 1740, vendar je bila objavljena šele leta 1751.
Afera Jesseja Jacksona
18. 01. 2001 00.00
Najbolj znani ameriški borec za človekove pravice po Martinu Luthru Kingu, pridigar Jesse Jackson, je v izjavi za javnost nepričakovano priznal, da je imel s svojo sodelavko izvenzakonsko razmerje, plod katerega je hčerkica, stara 20 mesecev. Jackson je bil eden glavnih tolažnikov predsednika Billa Clintona med afero z Monico Lewinsky, s katerim sta skupaj molila za odpuščanje.
Ministrov sin v Šentjakobskem gledališču
17. 01. 2001 00.00
V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bo drevi ob 19.30 premiera komedije Fadila Hadžiča z naslovom Ministrov sin pod režisersko taktirko Grege Tozona. V glavnih vlogah bodo nastopili Tone Bertoncelj, Lili Bačer Kermavner, Mirjam Pirnat, Dejan Sraka, Miha Lampič, Taja Vetrovec, Danijel Šmon in Polona Fabič. To je že tretja premiera Šentjakobskega gledališča v sezoni 2000/2001.
Demme in Kollek bosta snemala
16. 01. 2001 00.00
Jonathan Demme bo začel spomladi v Parizu snemati film z naslovom The Truth about Charlie, ki je remake filma Šarada iz leta 1963, piše v januarski izdaji revije Cahiers du Cinema. Mark Wahlberg bo v filmu nastopil v naslovni vlogi, ki jo je v filmu Stanleyja Donena odigral Cary Grant, vlogo Audrey Hepburn pa bo upodobila Thandie Newton. Producent filma bo Luc Besson, ki finančno sodeluje tudi pri novem filmu Johna Boormana The Professor and the Madman.
Človeški glas Tetičkovičeve v MGL
29. 12. 2000 00.00
Po dolgem premoru so pri ŠKUC-u obudili profesionalno gledališko dejavnost in tako bodo drevi ob 20. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega gostovali s premierno uprizoritvijo monodrame Jeana M. Cocteauja z naslovom Človeški glas (La Voix humaine) pod režisersko taktirko Alena Jelena. V glavni vlogi bo nastopila Alenka Tetičkovič. Besedilo je iz francoščine prevedla Kaja Petre.
Primer Mladinine zgodbe ponovno na sodišču
22. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče je pogrelo medijsko-politično vojno med Marjanom Podobnikom in tednikom Mladino. Povod za spor in tožbo je bila Mladinina zgodba o nezakonitem financiranju volilne kampanje slovenske ljudske stranke. Po vloženi tožbi Marjana Podobnika se sodni proces vleče še danes. Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo višjega sodišča in mu naložilo, da naj ponovno odloča.
Telekom Slovenije z nižjim dobičkom
20. 12. 2000 00.00
Skupina Telekom Slovenije, ki jo poleg operaterja fiksne telefonije Telekoma Slovenije sestavljata še hčerinski družbi, mobilni operater Mobitel in ponudnik internetnih storitev Siol, bo leto 2000 predvidoma sklenila s čistim dobičkom v višini približno šest milijard tolarjev. Po besedah predsednika uprave Telekoma Slovenije Marjana Podobnika bo Telekom zaradi negativnih učinkov cenovne politike na področju fiksne telefonije, ki jo določa država, zabeležil izpad prihodka v višini osem milijard tolarjev. Če bi tudi v javni telefoniji imeli primerljive pogoje poslovanja, bi dobiček skupine Telekom lahko letos dosegel približno 14 milijard tolarjev, je dejal. Telekom je na popolno odprtje telekomunikacijskega trga v Sloveniji s 1. januarjem 2001 po mnenju članov uprave dobro pripravljen, v prihodnjem letu pa bo nadaljeval s pripravami na delovanje v pogojih liberaliziranega trga in privatizacijo.
Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.