Zimske olimpijske igre
V New Yorku predstavljena kandidatura za OI Brez meja
19. 03. 1999 12.05
Predstavniki Slovenije, italijanske Furlanije Julijske krajine in avstrijske Koroške so skupaj z glavnim ambasadorjem kandidature za zimske olimpijske igre leta 2006 pod geslom Brez meja, olimpijskim prvakom Franzem Klammerjem, na novinarski konferenci v New Yorku razložili zamisel o povezovanju treh narodov s pomočjo športa. Slovenijo je zastopal veleposlanik v OZN Danilo Türk, Avstrijo deželni glavar Koroške Christof Zernatto, Italijo pa predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Roberto Antonione. Novinarske konference se je udeležil tudi Gabriele Massarutto, glavni pobudnik in ''motor'' projekta olimpijskih iger treh držav. Vodilno vlogo pri kandidaturi je sicer prevzela Avstrija, saj olimpijska kandidatura poteka najprej pod imenom ''Celovec 2006'', vendar projekt poudarja olimpijske ideale povezovanja narodov. ''Skupna kandidature uspešno združuje germansko, romansko in slovansko tradicijo na stičišču treh narodov'', je dejal veleposlanik Türk. Po njegovih besedah je zamisel celo v ustanovni listini OZN, v kateri je določilo, ki poziva k dobrososedskim odnosom, tako da je projekt treh držav pozitiven tudi za svetovno organizacijo.
Slovenska predstavitev na berlinski borzi ITB v znamenju ''brez meja''
04. 03. 1999 15.51
Na berlinskem sejmišču Messe Berlin in v ICC središču se v soboto začenja 33. Internationale Touristik Boerse (ITB) Berlin, največji turistični dogodek na svetu tako za poslovne kot tudi za splošne obiskovalce. Trajal bo do 10. marca. Slovenska predstavitev v organizaciji Centra za promocijo turizma Slovenije (CPTS) bo potekala v znamenju promoviranja turističnega območja Treh dežel in skupne kandidature za Zimske olimpijske igre 2006.
Quebec toži MOK
25. 02. 1999 18.24
Kanadski Quebec je uresničil grožnjo in vložil odškodninsko tožbo proti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) v višini 14 milijonov mark. Kanadska metropola želi na ta način priti do povračila stroškov, ki jih je imela s kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2002. Te je MOK v znani korupcijski aferi dodelil ameriškemu Salt Lake Cityju.
Quebec vložil odškodninsko tožbo proti MOK
25. 02. 1999 07.42
Kanadski Quebec je uresničil grožnjo in vložil odškodninsko tožbo proti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) v višini 14 milijonov mark. Kanadska metropola želi na ta način priti do povračila stroškov, ki jih je imela s kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2002. Te je MOK v znani korupcijski aferi dodelil ameriškemu Salt Lake Cityju.
Helsinki v Kontiolahtiju predstavili kandidaturo za ZOI
12. 02. 1999 17.09
Ob robu biatlonskega svetovnega prvenstva v Kontiolahtiju so se predstavili tudi Helsinki kot kandidat za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2006.
Zaradi nedavnih obilnih snežnih padavin na Japonskem tri osebe izgubile življenje
11. 01. 1999 09.31
Zaradi nedavnih obilnih snežnih padavin na Japonskem so tri osebe izgubile življenje. Japonski mediji so danes poročali, da je obilica snega največ težav povzročila na zahodu otoka Honšu, kjer so ponekod morali zaustaviti železniški promet ter odpovedati številne letalske polete. Na območju Nagana, kjer so bile lani zimske olimpijske igre, so namerili od meter do dva metra debelo snežno odejo.
Ugodne ocene ob obisku ocenjevalne komisije MOK
22. 12. 1998 13.20
Predsedstvo skupnega kandidacijskega odbora treh dežel za zimske olimpijske igre ''brez meja '' leta 2006 je na svojem tretjem sestanku v Olimpijski hiši na avstrijsko - italijanski meji ugodno ocenilo nedavni obisk ocenjevalne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in se dogovorilo o nadaljni dejavnosti.
Velika priložnost za uveljavljanje Seme
07. 12. 1998 10.13
Računalniško podjetje Sema bo vodilo informacijsko tehnologijo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju v letih od 2001 do 2008.
Olimpijskim prizoriščem Utaha le majhen delež zaslužka
23. 11. 1998 08.07
Mesta ameriške zvezne države Utah, ki bodo gostila zimske olimpijske igre v letu 2002, bodo dobila le majhen kos pogače olimpijskih iger. Po predvidevanjih naj bi njihov zaslužek znašal 87,5 milijona dolarjev, medtem ko bodo ostala mesta v Utahu, ki ne bodo prizorišča olimpijskih dogajanj, s posrednimi gospodarskimi učinki iger zaslužila precej več. Glede na zadnje podatke proračunske pisarne Utaha, naj bi mesta, ki ne bodo prizorišča dogajanja, v svoje malhe spravila 61 odstotkov celotnega dobička, olimpijska prizorišča, kot sta Salt Lake City in Park City, pa bodo komajda pokrila stroške. Napovedi so ekonomisti Utaha naredili na podlagi ocene gospodarske rasti, ki naj bi jo Utahu prinesle olimpijske igre.
Sredstva za kandidaturo treh dežel za ZOI 2006 bodo nakazana nemudoma
10. 09. 1998 13.07
Organizacijski odbor za pripravo kandidature za zimske olimpijske igre 2006 ''Brez meja'' je na včerajšnji seji v Ljubljani sprejel finančno konstrukcijo glede obveznosti posameznih občin in države, ter sprejel sklep, da se nemudoma realizira sklep vlade in poravna ustanovitveni delež Slovenije pri skupnem podjetju ''Klagenfurt 2006 GmbH'' v višini štiri milijone avstrijskih šilingov. Sredstva bodo nakazana v Celovec v najkrajšem tehnično možnem roku.
Priprave Slovenije za kandidaturo za OI 2006
09. 07. 1998 16.53
Slovenija skupaj s Furlanijo Julijsko krajino (Italija) in avstrijsko Koroško kandidira za zimske olimpijske igre (OI) leta 2006. Predsednik slovenskega Nacionalnega organizacijskega komiteja za kandidaturo treh dežel (NOK-ZOI 2006) Ernest Petrič je povedal, da je pomembno skupno kandidaturo čimbolje izkoristiti za promocijo naše države.
TZS o zimskih olimpijskih igrah 2006
13. 05. 1998 16.48
Predsedstvo Turistične zveze Slovenije (TZS) je v sodelovanju s Turističnim društvom Kranjska Gora in Gorenjsko turistično zvezo sklicalo razširjeno sejo, na kateri je obravnavalo in podprlo priprave na zimske olimpijske igre leta 2006, razpravljalo pa je tudi o značilnostih razvoja turizma v Kranjski Gori in delovanju turističnega društva.
Vlada podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Slovenije, Avstrije in Italije za ZOI leta 2006
07. 05. 1998 17.05
Vlada je na današnji seji podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006. Vlada je preučila tudi program dela in finančni načrt za izvedbo kandidature, kot ga je predložila Gorenjska interesna skupnost v višini 128 milijonov tolarjev, soglašala pa je tudi s sestavo nacionalnega organizacijskega odbora za pripravo skupne kandidature za zimske olimpijske igre. Vlada je ugotovila, da predlog programa dela ter finančnega načrta - ki ga ob ustanovitvi skupnega podjetja Klagenfurt 2002 GmbH za izvedbo kandidacijskega postopka predvideva avstrijska Koroška v višini 48 milijonov avstrijskih šilingov oz. 640 milijonov tolarjev - vsebuje vse stroške za promocijo in izvedbo kandidature v vseh treh državah. Vlada ocenjuje, da so v omenjenem znesku že zajeti vsi materialni stroški sodelovanja slovenije pri navedeni kandidaturi do junija letos in zato ocenjuje, da 20-odstotni delež Slovenije pri skupnem kandidiranju znaša 128 milijonov tolarjev, in je pripravljena sodelovati s svojimi finančnimi sredstvi največ do 70 odstotkov predlaganega zneska, to je do 89,6 milijona tolarjev, preostali del pa bo zagotovila t.i. Gorenjska interesna skupnost iz prispevkov občin in pokroviteljev.
Zdaj grozijo že sponzorji
24. 03. 1998 17.51
Razprave na avstrijskem Koroškem o skupni kandidaturi "Treh dežel" za zimske olimpijske igre leta 2006 ne pojenjajo. Nov vrhunec so dosegle danes, ko so nekateri glavni lokalni sponzorji zagrozili z umikom, če koncept iger, ki si ga je zamislil generalni menedžer projekta Gerhard Novak - na ta položaj ga je imenovala koroška deželna vlada - ne bo stoodstotno izvedljiv. Na današnji novinarski konferenci je predsednik uprave koroške Hypo banke, Wolfgang Kulterer, izjavil, da so sponzorske donacije odvisne od dela generalnega menedžerja, hkrati pa je pozval vodje koroških interesnih združenj pri gospodarski in delavske zbornici ter industrijskem združenju na zasedanje, kjer bi "enkrat za vselej razjasnili vsa možna nesoglasja."
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Britanska pričakovanja so skromna
09. 02. 1998 17.58
Britanija, ki je na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah osvojila le peščico medalj, spremlja tudi letošnje dogodke v Naganu s precejšnjo ravnodušnostjo. Kriket, konjske dirke in pa vprašanje kako dolgo Jürgen Klinsmann, ki si je pred kratkim zlomil čeljust, ne bo mogel igrati za nogometni kljub Tottenham - so teme, ki prevladujejo na športnih straneh britanskega tiska in v zakajenih sobanah britanskih pubov.
Slovesno odprtje XVIII. zimskih olimpijskih iger v Naganu
07. 02. 1998 09.35
V Naganu so se danes začele XVIII. zimske olimpijske igre. Ob 4.28 po srednjeevropskem času jih je slovesno odprl japonski cesar Akihito. Iger se udeležuje 2339 športnikov iz 72 držav, kar je največ v zgodovini zimskih olimpijskih iger, v prihodnjih 16 dneh pa bodo razdelili 68 kompletov medalj. Zadnja nosilka olimpijske bakle je bila nekdanja svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju in nosilka srebrne medalje na ZOI leta 1992 Midori Ito. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch pa je v svojem pozdravnem nagovoru na uvodni slovesnosti med drugim izrazil prepričanje, da bodo tokratne zimske olimpijske igre v Naganu velik uspeh. Slovesnost na olimpijskem stadionu je spremljalo 50.000 gledalcev, prek malih ekranov po vsem svetu pa skoraj tri milijarde ljudi iz 160 držav.
Na Japonskem zaznali močan potres
07. 02. 1998 00.00
Na Japonskem so danes zaznali močan potres z močjo 6,6 stopnje po Rihterjevi lestvici, vendar o žrtvah in materialni škodi ne poročajo. Žarišče potresa je bilo po podatkih meteorološke službe 500 kilometrov pod gladino Tihega ocena v bližini otoka Chichijima, približno 1000 kilometrov južno od Tokia. Tamkajšnje oblasti ne poročajo, da bi potres začutili tudi v Naganu, 180 kilometrov severozahodno od Tokia, kjer so se davi začele zimske olimpijske igre.
Nagano bodo igre stale petino več
06. 02. 1998 09.53
Župan Nagana Tasuku Tsukada je v ponedeljek objavil, da bodo zimske olimpijske igre ZOI stale mesto 20 odstotkov več, kot so pričakovali. To tudi pomeni, da bodo to najdražje ZOI v zgodovini. V okvir dodatnih stroškov, ki pa so povezani s pripravo iger, namreč sodi tudi izgradnja več velikih avtocestnih in železniških križanj. Župan Tsukada sicer ni hotel posredovati natančnih podatkov o stroških iger, povedal pa je, da je izgradnja petih večjih objektov stala mesto nekaj več kot 639 milijonov ameriških dolarjev.
OI v Naganu: Igre presežkov, tudi v denarju
03. 02. 1998 08.57
Župan Nagana Tasuku Tsukada je v ponedeljek objavil, da bodo zimske olimpijske igre stale mesto 20 odstotkov več, kot so pričakovali. To tudi pomeni, da bodo to najdražje ZOI v zgodovini. V okvir dodatnih stroškov, ki pa so povezani s pripravo iger, namreč sodi tudi izgradnja več velikih avtocestnih in železniških križanj. Župan Tsukada sicer ni hotel posredovati natančnih podatkov o stroških iger, povedal pa je, da je izgradnja petih večjih objektov stala mesto nekaj več kot 639 milijonov ameriških dolarjev.
Severna Koreja na OI v Naganu
02. 12. 1997 14.49
Severna Koreja si želi na zimske olimpijske igre v Nagano poslati 13 športnikov. Na igrah leta 1994 v Lillehammerju severnokorejski tekmovalci niso soelovalii, v ponedeljek pa je izkoristila zadnji rok za prijavo udeležbe.