Zlata
Maja Pohar dvakrat zlata
24. 10. 1999 20.45
Z dvema zmagama Slovenije ter eno Francije, Švice in Walesa se je v športni dvorani Krim na Galjevici končalo letošnje najodmevnejše domače tekmovanje v badmintonu - Mednarodno prvenstvo Slovenije. Najuspešnejša predstavnica je bila Maja Pohar, ki je slavila med ženskami posamezno ter skupaj z bratom Andrejem še v mešanih dvojicah.
Pripravljen predlog proračuna
13. 10. 1999 20.03
Ministri so končno le prišli do kompromisnega predloga proračuna za leto 2000. Kljub temu, da danes vsi izražajo umirjeno zadovoljstvo, pa je po neuradnih informacijah na proračunu visela tudi koalicija, saj je predsednik vlade trdno vztrajal na proračunu, ki ne bo več kot deset odstotkov višji od lanskega.
Zlati boben in zlata vrtnica Poljakom
09. 10. 1999 17.02
V portoroškem Avditoriju so sinoči s slovesno razglasitvijo najboljših oglaševalskih del, ki so jih v tekmovalni del festivala prijavili agencije in naročniki zlasti iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, ter podelitvijo nagrad sklenili letošnji <A HREF=http://www.goldendrum.com/home.html target=_blank>Zlati boben</A>, šesti mednarodni oglaševalski festival t.i. nove Evrope. Najvišjo nagrado festivala, zlati boben, je v najzanimivejši skupini televizijski oglasi prejela poljska agencija Leo Burnett, in sicer za serijo treh TV oglasov za pokojninski sklad ene od tamkajšnjih bank (Big Bank Gdanski). Ta varšavska agencija je v skupnem seštevku tekmovanja zbrala tudi največ točk in postala agencija leta nove Evrope in za nagrado prejela zlato vrtnico. Predstavnikom agencije jo je izročil predsednik republike Milan Kučan.
Zlata kolajna v Rusijo
01. 10. 1999 19.21
Na 23. svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki na Japonskem je v ekipni konkurenci zlato kolajno osvojila Rusija, srebrno Belorusija in bronasto Ukrajina.
Jesenski program založbe Učila
30. 09. 1999 16.48
Tržiška založba Učila je predstavila štiri knjižne novosti iz svojega jesenskega programa: Pripoved o Ani Frank avtorice Mirjam Pressler in knjigo o odraščajočih dekletih Sodobna Ofelija avtorice Mary Pipher, obe v prevodu Urške Pajer, ter knjigi Zlata pravila za srečno življenje avtorice Cherie Carter-Scott in Modrost starega učitelja Mitcha Alboma, obe je prevedla Andreja Blažič Klemenc.
Končal se je Ljubljanski pohištveni sejem
26. 09. 1999 19.13
Ljubljanski pohištveni sejem, letos jubilejni - deseti po vrsti, je danes zaprl vrata. Na Gospodarsko razstavišče je od 20. do 26. septembra vnovič pritegnil veliko število obiskovalcev, doslej so jih našteli več kot 75.000.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.
Danes odprli ljubljanski pohištveni sejem
21. 09. 1999 18.43
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so odprli vrata 10. ljubljanskega pohištvenega sejma. Sejem se razteza na več kot 12.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, predstavljajo pa skoraj 400 razstavljalcev iz 17 držav. Obiskati ga bo mogoče do 26. septembra.
Nocoj prva tekma lige prvakov
14. 09. 1999 15.15
Nogometaši Maribora Teatanica, slovenski državni in pokalni prvaki, se bodo nocoj v prvi tekmi lige prvakov ob 20.45 uri v Kijevu pomerili z ukrajinskim prvakom Dinamom.
Višji ruski izvozni davki za nafto
11. 09. 1999 17.50
Ruska vlada je sklenila zvišati izvozni davek za surovo nafto s 5 na 7,5 evra na tono črnega zlata, so sporočili iz vladnega urada Rusije. Davki za surovo nafto so se povečali že drugi mesec zapored. Vlada je namreč davčne obremenitve za nafto zvišala že avgusta, vendar pa dosežena podražitev zaradi nasprotovanja močnih naftnih lobijev v Rusiji ni bila na želeni ravni.
Višje devizne rezerve romunske centralne banke
04. 09. 1999 18.10
Devizne rezerve Narodne banke Romunije so se avgusta povečale za 389 milijonov dolarjev na 1,3 milijarde dolarjev. Centralna banka je približno 200 milijonov dolarjev kupila na romunskem deviznem trgu, 252 milijonov dolarjev pa predstavljajo posojila Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, je poročal romunski tisk, ki se sklicuje na centralno banko.
Slovenija po medaljah dvanajsta
29. 08. 1999 20.24
V St. Catharinesu se je končalo veslaško svetovno prvenstvo, ki je po sušnih štirih letih znova prineslo medaljo slovenskemu veslanju. Z zlatom Iztoka Čopa in Luke Špika v dvojnem dvojcu je Slovenija uvrščena na 12. mesto med državami dobitnicami medalj. Na prvem mestu so ZDA s skupno desetimi medaljami od tega šestimi zlatimi, Nemci so jih osvojili 11, a le tri zlate, Italijani na 3. mestu pa imajo tri zlata in dva brona.
Pernia zlata na 400 m ovire
26. 08. 1999 08.48
Kubanka Daimi Pernia je osvojila zlato medaljo na svetovnem atletskem prvenstvu v Sevilli v teku na 400 metrov z ovirami. Kubanka je dosegla čas 52,89, le stotinko sekunde je zaostala Maročanka Nezha Bidouane, bronasto medaljo pa je s 27 stotinkami zaostanka osvojila Jamajčanka Deon Hemmings.
Zlata ribica umrla pri 43-ih
20. 08. 1999 08.47
Slavno ribico Tish, ki so jo zaradi njene visoke starosti lani vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, je minuli teden njena lastnica v severovzhodni Angliji pokopala na svojem vrtu; za krsto je služil kozarček za jogurt, je poročal britanski Daily Telegraph. Hilda Hand, stara 72 let, je ribico prevzela od svojega sina, ko je ta odrasel, ta pa jo je leta 1956, pri svojih sedmih letih, zadel na loteriji v zabavišču. Ribica je imela tudi življenskega sopotnika po imenu Tosh, ki je umrl leta 1975. Takrat so - da užaloščena Tish ne bi skočila iz akvarija - tega morali pokriti z mrežo. Lastnica ribice je tudi ugotovila, da sta se z ljubljenko z leti zelo zbližali, tudi njej se je barva na stara leta spremenila od zlatordeče na srebrnobelo. Vedno je vedela, kako se ribica počuti, če je srečna ali ni, opazila pa je tudi, da sploh ni prenašala hrupa. Skrivnost dolgega ribjega življenja je po Hildinem mnenju ta, da ima senčen prostorček in ne dobiva preveč hrane. Sicer pa je Tish v zadnjih tednih svojega življenja bolehala zaradi živalske različice bolezni, ki lahko doleti tudi ljudi, vodenice. Gospa Hilda je še povedala, da si ne bo nikoli omislila nove ribice, saj njene Tish ne more nadomestiti nobena.
Avbljeva zlata in srebrna
14. 08. 1999 17.32
Uspehi slovenskih športnikov na vojaških igrah v Zagrebu se nadaljujejo. Po zlatu Iztoka Čopa je v kombinaciji figurativnih skokov ter skokov na cilj najžlahtnejšo odličje osvojila tudi Irena Avbelj.
Sparavčeva še drugič zlata
13. 08. 1999 18.28
Najboljša slovenska plavalka Metka Sparavec je na svetovnih vojaških igrah v Zagrebu osvojila še drugo zlato medaljo. Po četrtkovi zmagi na 50 metrov hrbtno je bila najboljša tudi na 50 metrov delfin, s časom 27,81 je le za 14 stotink zaostala za svojim državnim rekordom.
Sončnemu mrku v čast bodo v Romuniji peli Pavarotti in vaški cerkveni zvonovi
09. 08. 1999 12.40
Sončni mrk v Romuniji bodo znanstveniki, turisti in prebivalci z območja po pričakovanjih NASE lahko opazovali 2 minuti in 22 sekund, kar je dlje kot povsod drugod po svetu. Po samem dogodku pa se bo v Bukarešti mogoče naužiti še petja italijanskega tenorista Luciana Pavarottija. Ta bo nastopil v bližini velike bele palače, zgrajene v času pokojnega komunističnega diktatorja Nicolaja Ceausesca. Vstopnice za njegov koncert so prodajali po 200 ameriških dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press.
Ukrajinka do zlata na stolpu
31. 07. 1999 17.42
Ukrajinka Elena Šupina je nova evropska prvakinja v skokih v vodo s stolpa. Na evropskem plavalnem prvenstvu v Carigradu je s 338,28 točke zmagala pred Španko Dolores Saez de Ibarra in Rusinjo Svetlano Timošinino.
Hoogenbandu še tretja zlata medalja
28. 07. 1999 18.44
Nizozemec Pieter van den Hoogenband je prvi zvezdnik evropskega plavalnega prvenstva v Carigradu. Po zlati medalji s štafeto na 4 x 100 m prosto in slavju na 50 m delfin, je 21-letni Nizozemec danes zmagal še na 100 m prosto.
Nizka svetovna cena zlata sprožila odpuščanja
21. 07. 1999 16.11
Zaradi padajočih cen zlata po svetu mora največja rudarska družba v Gani odpustiti 2.500 zaposlenih, so povedali na posebnem sestanku sindikata rudarjev. ''Ukrepi znižanja stroškov, ki smo jih sprejeli na začetku leta, niso zadoščali za preprečitev krčenja števila zaposlenih'', je povedal predstavnik korporacije Ashanti Goldfields Sam Jonah.
Odprta razstava Zlata doba na Nizozemskem
30. 06. 1999 15.56
V evropski kulturni prestolnici Weimar so na nekdanji posesti Wolfganga Goetheja odprli razstavo Zlata doba na Nizozemskem, ki bo na ogled do 15. avgusta. V nekdanjem služabniškem stanovanju v Goethejevi hiši je razstavljenih 236 umetniških del, omenja časnik Weimarer Klassik. Gre za umetnine iz 16. in 18. stoletja, med njimi so tudi dela Rubensa, Rembrandta in Van Dycka. To je sicer tretja razstava v nizu prireditev Zbiralec in njegovi svojci.
Neronova palača odprta
25. 06. 1999 13.39
''Zlata hiša'' (Domus Aurea) rimskega cesarja Nerona je po 20 letih restavratorskih del danes spet odprla vrata obiskovalcem. Kot je povedala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri, si bodo palačo lahko ogledale manjše skupine obiskovalcev, ki pa morajo obisk predhodno napovedati. Palača. ki jo je dal Neron zgraditi po požaru v Rimu leta 64, naj bi simbolizirala cesarjevo moč. V okviru kompleksa je bilo v antičnih časih več stavb, umetno morje in vinogradi. V približno 150 prostorih so se do današnjih dni ohranile edinstvene freske.
Nov slovenski celovečerec - Ljubljana
15. 06. 1999 18.26
Mladi slovenski filmski režiser Igor Šterk, ki je že s prvencem Ekspres, ekspres doma in na tujem požel pohvalne kritike in pobral trinajst nagrad na mednarodnih filmskih festivalih, doma pa prejel tudi nagrado zlata ptica ter nagrado Prešernovega sklada za režijo, snema svoj drugi celovečerni film z delovnim naslovom Ljubljana.
Fondacija Dali kupila slikarjeve dragulje
09. 06. 1999 11.35
Fondacija Dali iz španskega Figuerasa je kupila kolekcijo 39 kosov zlatega nakita in dragih kamnov, ki so bili od 1949 do 1970 last najvidnejšega predstavnika surrealističnega slikarstva Salvadorja Dalija. Vsi kosi so unikatni in z značilno Dalijevo ikonografijo, izdelani pa so iz zlata, platine, perl, koralov, diamantov, rubinov in safirov. Fondacija je kolekcijo kupila za 5,41 milijona evrov od neke japonske organizacije. Že leta 1973 so jo predstavili na razstavi v muzeju v Figuerasu. Nato je kolekcija prišla v roke ameriške fondacije The Owen Cheatham, potem pa so jo odkupile še tri japonske organizacije.
Podeljene nagrade festivala v Cannesu; Zlata palma Belgijcema
23. 05. 1999 21.53
Zlato palmo letošnjega 52. filmskega festivala v Cannesu je desetčlanska žirija pod predsedstvom kanadskega režiserja Davida Cronenberga podelila belgijskima režiserjema, bratoma Lucu in Jean-Pierru Dardenne, za film Rosetta. Veliko nagrado žirije Grand Prix pa je prejel francoski režiser Bruno Dumont za film L'Humanite (Človečnost).
Zlata palma bratoma Dardenne za film Rosetta
23. 05. 1999 20.44
Zlato palmo na letošnjem 52. filmskem festivalu v Cannesu je žirija podelila belgijskima režiserjema, bratoma Lucu in Jean-Pierru Dardenne, za film Rosetta. Nagrado Grand Prix pa je prejel francoski režiser Bruno Dumont za film L'Humanite (Človečnost).
Kinoteka: Okus češnje Abasa Kiarostamija
21. 05. 1999 09.37
V Slovenski kinoteki bo ob podelitvi letošnjih canneskih nagrad zlata palma v ponedeljek, 24. maja, ob 21.30 predpremiera iranskega filma Okus češnje Abbasa Kiarostamija, dobitnika zlate palme '97.
Tugo Šušnik se predstavlja v Equrni
18. 05. 1999 15.12
V ljubljanski galeriji Equrna bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo najnovejših slik 50-letnega slikarja Tuga Šušnika. Razstava ima naslov Slike 1999.
Sejem Vse za otroka in družino danes odprl vrata
11. 05. 1999 15.56
V Celju je danes odprl vrata 23. sejem Vse za otroka in družino. Petdnevna prireditev je namenjena otrokom, staršem, poslovnežem ter strokovnjakom s področja izobraževanja in vsem drugim, ki jih zanima kaj v zvezi s kakovostnim bivanjem, igro, razvojem in rastjo otrok. V okviru sejma se predstavlja 113 razstavljalcev in 52 zastopnikov. Sejma se udeležuje tudi 47 vrtcev, 15 osnovnih šol in tri srednje šole.
Zaprt rudnik bakra v Majdanpeku
11. 05. 1999 08.33
Rudnik bakra, srebra in zlata v Majdanpeku je po osemintridesetih letih nepretrganega obratovanja prvič prekinil proizvodnjo. Vzrok za to je neredno oskrbovanje z nafto.