Znesek
Asem za odprte trge in proti špekulacijam
04. 04. 1998 10.09
Udeleženci vrhunskega srečanja Evropske unije in desetih azijskih držav (Asem) so v Londonu včeraj sprejeli posebno deklaracijo o azijski krizi. Z njo so se predsedniki držav in vlad zavezali, da ne bodo zapirali svojih trgov, ampak nasprotno še naprej spodbujali njihovo liberalizacijo, in napovedali ukrepe za zaščito finančnih sistemov pred špekulacijami.
NKBM bo svoj račun prenesla na Banko Slovenije
03. 04. 1998 09.20
Nova kreditna banka Maribor bo 6. aprila prenesla svoj račun na Banko Slovenije ter začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. To pomeni, da bo ob prenosu med računi znesek zabeležen najprej na računu iz katerega je bilo plačilo izvedeno, 15 do 30 minut kasneje pa tudi na računu, kamor je bil znesek nakazan. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli uporabljati za medbančna plačila, kasneje pa tudi za ostala plačila.
Nova KBM bo uvedla bruto poravnave v realnem času
02. 04. 1998 17.39
Nova KBM bo v ponedeljek, 6. aprila, prenesla svoj račun na Banko Slovenije (BS) in začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. Ta pomeni, da bo ob opravljanju prenosov med računi znesek zabeležen tako na računu, iz katerega je bilo plačilo izvedeno, kot na računu, kamor je bilo nakazano, in to v času od 15 do 30 minut. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli takoj uporabljati za medbančna posojila, kasneje pa tudi za ostala plačila. Prenos računov poslovnih bank na BS in začetek izvajanja bruto poravnave v realnem času je druga izmed šestih faz projekta priprave za prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet v banke, so sporočili iz NKBM. "To je eden izmed pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko monetarno unijo," razlaga Igor Štor, vodja projekta uvajanja reforme plačilnega prometa v Novi KBM. "Tako bomo kmalu postali poravnalna banka. To pomeni, da smo odprli račun pri BS, kar je pogoj, da bomo lahko neposredno izvajali plačilni promet za svoje komitente." V enem od naslednjih korakov bodo namreč podjetja, ki so bila doslej obvezana imeti račune pri Agenciji za plačilni promet, prenesla svoje račune v poslovne banke. Bruto poravnava v realnem času bo potekala prek sistema S.W.I.F.T., ki se je doslej uporabljal predvsem za poslovanje bank s tujino.
Otrok v ZDA predstavlja visok strošek
24. 03. 1998 16.00
Za vzgojo otroka do 22. leta tipična ameriška družina srednjega razreda, katere letni prihodek se giblje med 35.000 in 60.000 dolarji, nameni tudi do 1,45 milijona dolarjev. Pri nekoliko bolj premožnih družinah, katerih letni dohodki presegajo 60.000 dolarjev, ta strošek doseže tudi do 2,79 milijona dolarjev. Družine, ki letno zaslužijo manj kot 35.000, pa na otroka povprečno porabijo 762.000 dolarjev. Po podatkih vladnih statističnih služb so se stroški za vzgojo otroka do 18. leta po letu 1990 zvišali za petino. Raziskava, ki jo je objavil tednik US News and World Report, še ugotavlja, da imajo pripadniki višjih razredov manj otrok kot tisti iz srednjih slojev, in se za otroke odločajo pozneje. Vedno večji strošek pa postaja visokošolsko izobraževanje, saj so se vpisnine med letoma 1990-97 zvišale za 75 odstotkov. Povprečno družino tako štiri leta študija na univerzi stanejo do 157.831 dolarjev. Po izračunih časnika bi morala družina, da bi zbrala omenjeni znesek, od otrokovega rojstva naprej privarčevati 319 dolarjev mesečno.
ZDA bodo namenile sredstva za preiskave pobojev na Kosovu
13. 03. 1998 19.16
Ameriška sekretarka Madeleine Albright je danes naznanila, da bodo ZDA prispevale milijon dolarjev za podporo preiskavam mednarodnega sodišča za vojne zločine v srbski provinci Kosovo. Omenjeno napoved so objavili po nedavnih pobojih več deset kosovskih Albancev, ki so jih izvedle srbske varnostne sile. Od 28. februarja letos je bilo na Kosovu ubitih več kot 80 ljudi, med njimi ženske, otroci in starci. Približno 400.000 dolarjev sredstev bodo uporabili za preiskave, skoraj enak znesek pa za dodatne prevajalske zmogljivosti. Preostanek sredstev bo porabljen za ponovne preiskave primerov in usposabljanje pravnih strokovnjakov.
Še ena japonska banka osumljena vpletenosti v škandal
10. 02. 1998 08.53
Zadnji v nizu škandalov, ki pretresajo japonski finančni svet, se je zgrnil na eno najuglednejših japonskih poslovnih bank, Industrial Bank of Japan. Po pisanju časnika Jomiuri naj bi banka sredi devetdesetih let podkupovala direktorja japonske avtocestne družbe Takehika Isako, v zameno pa naj bi dobila projekt izdaje obveznic omenjene družbe. Gre za znesek v višini poldrugi milijon jenov. Banka je res vodila devet od 17 projektov izdaje obveznic japonske avtocestne družbe. Urad okrožnega javnega tožilca je že začel preiskavo.
Znana imena 11 kandidatov za koncesiji GSM
21. 01. 1998 13.29
Med 11 podjetji, ki so do izteka roka (20. januarja) dvignila razpisno dokumentacijo za javni razpis za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM na ozemlju RS v frekvenčnih pasovih 890-915 in 935-960 MHz, so poleg Mobitela, edinega podjetja, ki v Sloveniji trenutno nudi storitve mobilne telefonije GSM, še domače družbe oz. družbe z mešanim kapitalom Digitel, Simobil, Telekom Slovenije, BA Investments in Elektro Slovenije.
Podanih več ovadb zoper odgovorne v Litostroju
07. 01. 1998 16.19
Ljubljanski kriminalisti so na podlagi revizijskega poročila o lastninskem preoblikovanju podjetja Litostroj Holding konec decembra podali več kazenskih ovadb zoper tri odgovorne osebe, ki so podjetje oškodovale za približno 367 milijonov tolarjev. Kriminalisti so v tem primeru uspešno sodelovali z Agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja in s skupino državnih tožilcev za posebne zadeve.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Sklad Eurimages tudi za dvostranske koprodukcije
24. 12. 1997 09.54
Svet Evrope bo ustanovil sklad Eurimages za pomoč dvostranskim filmskim koprodukcijam. Doslej so denarno podpirali le koprodukcije, v katerih so sodelovale vsaj tri države. Poskusna doba odpiranja tega sklada tudi dvostranskim koprodukcijam bo trajala dve leti.
Ugodni krediti Ekosklada za okoljske naložbe v industriji
18. 12. 1997 17.54
Ekološko razvojni sklad RS (Ekosklad) bo jutri, 19. decembra, v Uradnem listu objavil nov javni razpis za dodeljevanje ugodnih kreditov za okoljske naložbe gospodarskih družb v skupni višini 1,5 milijarde tolarjev.
KM Europa Metal AG pričakuje 140 milijonov mark dobička
05. 12. 1997 08.46
Nemško podjetje za predelavo bakra KM Europa Metal bo leto 1997 predvidoma sklenilo s 140 milijoni mark bruto dobička. Lani je ta znesek dosegel 119 milijonov mark. KME je eno največjih podjetij za predelavo bakra na svetu. Kot napoveduje vodstvo, naj bi prihodnje leto dosegli še boljše poslovne rezultate.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.
Le odstotek davčnih zavezancev še brez odmerjene dohodnine
27. 11. 1997 16.37
Pri Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) je bilo za leto 1996 vloženih 1.104.774 napovedi za odmero dohodnine, do danes, 27. novembra, pa so dohodnino za leto 1996 odmerili 1.097.176 oz. 99 odstotkom zavezancev. Odločb o odmeri dohodnine še niso dobili tisti zavezanci, pri katerih je potrebno dodatno preverjanje podatkov, ki so jih navedli v napovedih. DURS pa bo s 1. decembrom tudi spremenil urnik uradnih ur za stranke. Med odmerjenimi dohodninami je bilo 215.507 ali 19,6 odstotka odločb z doplačilom, 703.326 ali dobrih 64 odstotkov pa z vračilom akontacije dohodnine, ki so jo zavezanci plačevali med letom. Pri 178.343 ali 16,3 odstotka odločbah pa je DURS ugotovil, da se višina med letom plačane akontacije ujema z zneskom odmerjene dohodnine. Povprečni znesek doplačila je znašal 47.943 tolarjev, povprečni znesek vračila pa 26.678 tolarjev.