adi omerović
140 letna tradicija konzerviranja rib
06. 12. 2018 16.31
Pokazali vam bomo tehnični postopek konzerviranja rib. Obiskali smo podjetje Delamaris, ki ima v tej panogi že 140 let dolgo tradicijo. Ribe so bile nekoč le iz našega morja, vendar jih zdaj količinsko, da bi vse kupce nahranili preprosto, ni dovolj. Lani so v tovarni proizvedli skoraj 19 milijonov ribjih konzerv. Večino teh smo pojedli doma, izvažajo pa jih vse od ZDA do daljne Avstralije.
Tehnični postopek izdelave opeke
29. 11. 2018 17.42
Pokazali vam bomo tehnični postopek izdelave opek. Obiskali smo Goriške opekarne, kjer izdelujejo opeke že od konca druge svetovne vojne. Letno proizvedejo okoli 115.000 ton opečnih izdelkov, sem spadajo opeke in strešne kritine. Za lažjo predstavo to je opek za 1500 individualnih hiš in strešnih kritin za 2500 streh. Na domačem trgu prodajo dobro polovico izdelkov v tujino pa jih izvozijo 38 %.
Tehnični postopek izdelave prometnih znakov
22. 11. 2018 18.36
Pokazali vam bomo tehnični postopek proizvodnje prometnih znakov. Obiskali smo podjetje Signaco v Topolah pri Mengšu, ki prometne znake izdeluje že od leta 1996. Lani so proizvedli okoli 12.000 prometnih znakov. 8000 od teh je bilo trikotnih, okroglih in stop znakov. Ostalih 4000 pa predstavljajo krajevni napisi, turistične table in smerokazi. Čisto vse proizvedene znake prodajo na domačem trgu.
Kako nastanejo steklenice?
08. 11. 2018 18.07
Spoznajte tehnični postopek nastanka steklenic. Naše steklo poznajo praktično na vseh celinah in je v svetu zelo cenjeno. Obiskali smo Steklarno Hrastnik, ki je v tem poslu že od leta 1860. Lani so proizvedli okoli 50.000 ton stekla. Izdelujejo visokokakovostne steklenice in namizno steklo. Na domačem trgu prodajo le 3 odstotke svojih izdelkov, večino pa izvažajo v tujino.
Nakit: od granule zlata do dragocenega prstana
25. 10. 2018 18.28
Obiskali smo Zlatarno Celje, ki se s proizvodnjo nakita ukvarja že več kot 170 let, da vam predstavimo tehnični postopek izdelave prstanov z dragimi kamni. Lani so razvili 100 modelov zlatega in 60 modelov srebrnega nakita. Letno proizvedejo okoli 100.000 kosov nakita ter okoli 20.000 zlatih naložbenih ploščic.
Tehnični postopek nastanka gasilnega aparata
18. 10. 2018 18.27
Oktober je mesec požarne varnosti. Predstavili vam bomo tehnični postopek nastanka gasilnega aparata. Podjetje Gallus iz Šentjerneja jih izdeluje še iz časov Jugoslavije. Lani so proizvedli skoraj 3000 gasilnih aparatov in približno toliko gasilnih hidrant omaric. Njihovi glavni izvozni trgi so na Hrvaškem, v BiH in Avstriji. Ustvarili so dobrih 300 tisoč evrov dobička.
Olje: Od semena do krožnika
11. 10. 2018 18.18
Jeseni večina bučnih semen konča v tovarni olja in zato vam bomo prikazali, kako nastane ta pomembna surovina, ki jo uporabljamo v kulinariki. Obiskali smo tovarno olja GEA v Slovenski Bistrici, ki je v tem poslu že 114 let. Letno proizvedejo okoli 20 tisoč ton rastlinskih olj. Na domačem trgu prodajo skoraj 80 odstotkov izdelkov, petino pa izvozijo.
Kako nastane vzmetnica?
04. 10. 2018 17.37
Obiskali smo tovarno v Novi Gorici, ki že več kot 50 let izdeluje jogije, da vam predstavimo tehnični postopek, kako nastane vzmetnica, na kateri preživimo v povprečju tretjino življenja. Meblo Jogi letno proizvede okoli 20.000 jogijev, od tega dve tretjini prodajo doma ostalo pa izvozijo.
Od Durum pšenice do trgovske police
27. 09. 2018 18.11
Predstavili vam bomo nekaj, kar ima veliko ogljikovih hidratov in je pogosto na našem jedilniku. Spoznali bomo tehnični postopek, kako nastanejo testenine. Obiskali smo Mlinotest v Ajdovščini, kjer letno proizvedejo okoli 9000 ton suhih testenin. Suhe testenine izvažajo na Hrvaško, Poljsko in v Kolumbijo. Letno proizvedejo tudi 2400 ton svežih testenin, te pa izvažajo predvsem na Hrvaško.
Maslo: od pašnikov do trgovskih polic
20. 09. 2018 18.13
Obiskali smo Mlekarno Planika v Kobaridu, da spoznamo tehnični postopek proizvodnje masla od pašnikov do trgovskih polic. Mlekarna Planika je bila zgrajena že leta 1957 in ima že zelo dolgo tradicijo. V mlekarni letno pridelajo okoli 130 ton masla in skoraj vso količino prodajo v Sloveniji, zanemarljivo malo masla izvažajo, predvsem v sosednjo Italijo v nekatere obmejne trgovine.
Svet na poti: v deželi medvedov, ki skriva mnoge bisere
30. 08. 2018 17.33
V bližini Rajhenavskega pragozda stoji 550 let stara jelka Kraljica Roga, ki v višino meri več kot 50 metrov. Dežela medvedov skriva mnoge bisere. Tu je bil dolga leta javnosti skrit atomski bunker K-35. Srhljivi hodniki, dobrih 70 metrov pod zemljo postajajo vse večja turistična atrakcija, čeprav z objektom še vedno upravlja vojska in je gibanje omejeno.
Svet na poti: Več kot 300 let stari ribniki, za katere so nekoč skrbeli menihi
23. 08. 2018 17.54
Več kot 300 let stare ribnike v Petelinjeku pri Ločah so upravljali že menihi iz Žičke kartuzije. V njih so gojili ribe in rake, ker niso smeli jesti štirinožnih živali. Njihove kulinarične navade še vedno predstavljajo v bližnji gostilni, ki velja za najstarejšo pri nas, saj obratuje že 550 let. Same vodne oaze pa so danes zaščiteno območje, kjer živijo številne zaščitene in ogrožene vrste.
Svet na poti: vodnata dežela tolmunčkov in slapov
16. 08. 2018 18.03
V dolini Trebuša smo raziskovali pot do naravnega izvira žveplene vode. V studencu izrazito bele barve, ki smrdi po jajcih, živijo številni mikroorganizmi. To je vodnata dežela številnih tolmunčkov in slapov, pravi raj pod soncem.
Darilo narave in prava poletna osvežitev
09. 08. 2018 18.08
V teh dneh vsi iščemo nekoliko nižje temperature, senco in vodo. Mogočni slap Peričnik je prava poletna osvežitev in enkratno doživetje. Dobrih 50 metrov nad njim pa se nahaja skriti biser, ki ga mnogi ne poznajo. Mali slap Peričnik, še eno darilo narave.
Kraški biser sredi Štajerske - jama Belojača
02. 08. 2018 18.25
Celo poletje vsak teden v rubriki Svet na poti raziskujemo skrite bisere Slovenije. Tokrat smo obiskali okolico Makol pri Halozah. Tam smo našli kraški biser sredi Štajerske - jamo Belojačo. Neokrnjen podzemni svet skriva številna bogastva, prav tu namreč živijo zaščitene in številne netopirje družine.
Svet na poti: Izvir reke Krupe
26. 07. 2018 17.59
Tokrat smo obiskali najbolj vodnat in verjetno enega najlepših izvirov v Beli krajini, izvir reke Krupe pod 30 metrov visoko skalo. To je življenjski prostor mnogih zaščitenih vrst, kot je na primer jamska školjka kuščarjeva kongerija, ki živi le na tem območju. Sicer pa imajo kraji ob samo dva in pol kilometrov dolgi rečici tudi bogato zgodovino; od paleolitika pa vse do skrite partizanske bolnišnice.
Skriti kotički Slovenije: Bohor pri Brestanici
19. 07. 2018 18.22
V gozdu Bohorja pri Brestanici se skriva čudovit 15-metrski slap Bojanca, v potoku pod njim pa živijo zaščiteni raki, ki so bili nekoč glavna specialiteta plemiške gospode. Prav v gradu Reichenburg, tako se je včasih reklo Brestanici, so nekoč živeli Trapisti, ki so v tem okolju pustili močan pečat.
Skriti kotički: kraj, kjer stoji ena od najstarejših lip v državi
05. 07. 2018 18.27
Mogoče ob naslednjem prispevku dobite idejo, kam se poleti odpraviti. Obiskali smo Baško grapo in si ogledal njene endemite. Tu stoji tudi najdebelejša in ena od najstarejših lip v državi. V teh krajih so pred 70. leti posneli tudi prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji.
V zaprtih skupinah na spletu najstnike silijo k nevarnim izzivom, jih psihično izčrpajo in celo nagovarjajo k samomoru
20. 06. 2018 18.34
Otroci in mladostniki soočajo so pogosto podvrženi spletnemu nasilju, ki narašča v različnih oblikah. V internetnem svetu mednarodni kriminalci prežijo na otroke v stiski in jih vabijo v zaprte skupine. Policija je v sodelovanju z Interpolom že večkrat posredovala, preverjali so celo, ali so bili nekateri samomori mladoletnih oseb povezani s spletnim izsiljevanjem.
Turizem smo ljudje, a očitno bomo morali delavce uvažati
13. 06. 2018 18.15
Slovenija je vedno bolj priljubljena turistična destinacija, zaposlenih pa je vsako leto manj. Sindikati so prejšnji teden sicer podpisali kolektivno pogodbo za dvig plač, vendar delavcev, ki bi delali po 56 ur na teden ni. Očitno bomo delavce morali uvažati, sicer v prihodnosti sploh ne bomo mogli izpeljati sezone.
Doping med rekreativci: zakaj je tega vse več?
06. 06. 2018 18.24
Dopinga v športu - ne zgolj pri profesionalcih, tudi med rekreativci, je vse več. Zakaj si tako veliko ljudi želi goljufati na maratonih in amaterskih tekmovanjih? S prepovedanimi poživili naj bi se srečalo že okoli 160.000 Slovencev in številka narašča. Sploh pred poletjem mnogo rekreativcev jemlje poživila v upanju, da bi hitreje dosegli želeni rezultat.
Kandidat, ki obljublja večno življenje in manj gravitacije
03. 06. 2018 18.18
Alternativa za tiste, ki ne želijo nikomur oddati glasu, je t. i. šaljiva stranka. Pri nas je še nismo imeli, poznajo pa jo na Madžarskem. Stranka dvorepega psa je s kandidatom, ki nosi kostum kokoši, pritegnila pozornost svetovnih medijev. Adi Omerović se je v Budimpešti sestal tudi s kandidatko gorilo ter Božičkom, ki pa pred kamere ni želel, ker pravi, da dela le en dan v letu.
Zakaj Slovenija še zmeraj nima reševalnega helikopterja?
30. 05. 2018 18.12
Reševalni helikopter v razvitem svetu ne predstavlja razkošja, ampak obvezen medicinski standard. V Sloveniji še vedno nimamo namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Namesto rumenih na prometne nesreče prileti vojaški ali policijski helikopter. Strokovnjaki opozarjajo, da je to podobno, kot če bi namesto rešilca zdravniki uporabljali marico ali patrio. Ministrstvo za zdravje pa ugotavlja, da je zdajšnja ureditev za državo cenejša.
Bi raje volili od doma?
16. 05. 2018 18.25
3. junija se bomo odpravili na predčasne parlamentarne volitve. Kar pomeni, da se bomo sprehodili ali odpeljali do volišča, tam izpolnili volilni listič in ga vrgli v skrinjico. Marsikdo pa na volitve ne bo šel iz preprostega razloga: ker se mu ne bo dalo iti. Na Facebooku smo vas spraševali, če bi raje volili od doma, če bi seveda imeli to možnost. Glasovalo vas je 245, od tega vas je bilo tej ideji naklonjenih 85 odstotkov.
Rešimo Muro - evropsko Amazonko
09. 05. 2018 19.07
Mura je naša evropska Amazonka. Ne le Prekmurci tudi drugi prebivalci Slovenije želijo, da tako ostane tudi v prihodnosti. Številna društva in pripadniki Civilne iniciative Rešimo Muro so zbrali 77.000 podpisov proti gradnji hidroelektrarn. Podpise so predali v državnem zboru in na ministrstvu za okolje. Kljub množični podpori se počutijo spregledani.
Župani (si) postavljajo spomenike
02. 05. 2018 12.58
Župani postavljajo novodobne spomenike, kot je krožišče, posvečeno blockchain tehnologiji, po drugi strani pa kozolci, ki so del naše kulturne dediščine, v isti občini propadajo. So torej prioritete lokalnih politikov zgrešene?
Baterijska reja, dobrobit živali in padec samooskrbe
18. 04. 2018 17.56
V določenih trgovinah baterijskih jajc ne prodajajo več. Društvo za zaščito živali je do zdaj zbralo že več kot 13.000 podpisov za odpravo jajc iz baterijske reje iz vseh trgovin. Pritisk na trgovce je vse večji in verjetno bodo trendu sledili.
Ekološke bombe - postaja Slovenija smetišče Evrope?
04. 04. 2018 18.13
Kje vse v Sloveniji imamo ekološke bombe? Salonit Anhovo ima novo okoljsko dovoljenje za nedoločen čas, ker se drži zakonodaje. Vendar ravno zakonodaja in vsa okoljska dovoljenja so sporna, opozarjajo okoljevarstveniki. Na podlagi česa jih torej podjetja dobijo, ima kapital v Sloveniji večji pomen kot okolje? In zakaj so ljudje večinoma prepričani, da jim tovarne škodijo, pristojni pa zatrjujejo, da so varne?
Celje bi lahko bilo glavno mesto, slovensko ozemlje pa veliko večje, če bi le imeli potomce
21. 03. 2018 18.55
V tokratni rubriki Dosje se je Adi Omerović odpravil po poteh dinastije grofov Celjskih. Če bi ti imeli moške potomce, bi lahko bilo danes glavno mesto Celje, Slovenija pa bi zajemala še del Hrvaške, Madžarske, Avstrije. Rodbina morda celo še vedno živi med nami, saj je bil Ulrik II. bojda znan po skokih čez plot.
Zakaj je brezplačna vožnja po avtocesti le utopična socialistična ideja?
31. 01. 2018 13.25
S Fakultete za gradbeništvo smo pridobili analize, ki dokazujejo, da samo en težak tovornjak obrabi avtocesto enako kot 56.666.600 avtomobilov. Medtem se tovornjaki brezplačno vozijo po obvoznici, nekateri še precej dlje. Z nakupom vinjet vozniki osebnih vozil v resnici subvencioniramo komercialni tovorni in tranzitni promet. Zakaj ni ravno obratno, sploh če vzamemo v zakup, da smo v zadnjih letih postali najbolj tranzitna država v tem delu Evrope.