administracije
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Bush opravil dve imenovanji
12. 01. 2001 00.00
Na novinarski konferenci je novoizvoljeni predsednik ZDA George Bush mlajši predstavil novo ministrico za delo in trgovinskega predstavnika ZDA ter odgovarjal na vprašanja novinarjev glede nekaterih drugih spornih imenovanj. Nova kandidatka za ministrico za delo je tako postala soproga republikanskega senatorja Mitcha McConnella Elaine Chao, nov trgovinski predstavnik ZDA pa bo Robert Zoellick, pri čemer bo Bush ta položaj ohranil na kabinetni ravni.
Najnovejša tehnologija tudi v Slovenijo
11. 01. 2001 00.00
Ameriška vlada je že šestič od leta 1993 prevetrila omejitve, ki veljajo za izvoz visoko zmogljivih računalnikov in med drugim Slovenijo premaknila iz skupine 2 v skupino 1. V tej so države, ki lahko uvažajo visoko zmogljive ameriške računalnike brez omejitev, oz. brez poprejšnjega vladnega pregleda. Ameriška vlada pa ugotavlja še, da tehnološki razvoj krepko prehiteva uveljavljene nadzorne standarde in bo v kratkem kongresu priporočila, da jih popolnoma odpravi. Obstoječi standardi po katerih ameriška vlada omejuje izvoz visoko zmogljivih računalnikov temeljijo na "hardwareu", oz. na "milijonih teoretičnih operacijah na sekundo" (MTOPS). Obrambno ministrstvo ZDA je že leta 1999 ugotovilo, da so ti standardi zastareli, zato se bo potrebno osredotočiti na nadaljnji nadzor občutljive programske opreme, ki bi lahko v napačnih rokah ogrozila nacionalno varnost.
Ameriški borzni indeksi navzdol
06. 01. 2001 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj izgubil 2,29 odstotka četrtkove vrednosti oziroma padel za 250,40 točke na vrednost 10.662,01 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je včeraj v primerjavi s četrtkom upadel za 6,20 odstotka oziroma 159,18 točke na vrednost 2.407,65 točke in tako konec tedna zapravil vse pridobitve sredine rekordne rasti za 14 odstotkov oziroma 324 točk. Dow Jones in Nasdaq sta na tedenski ravni izgubila, prvi 1,16 odstotka, slednji pa 2,5 odstotka. Tudi širši indeks Standard & Poor's 500 je včeraj v primerjavi z dnevom prej izgubil 2,62 odstotka oziroma 34,99 točke in poslovni teden končal pri vrednosti 1.298,35 točke.
Ameriški senat o novih ministrih
04. 01. 2001 00.00
V današnji razpravi odbora ameriškega senata o novem imenovanju ministrov v vladi novoizvoljenega predsednika ZDA Georga W. Busha bo svoj program prvi predstavil teksaški milijonar Donald Evans, ki kandidira za ministra za trgovino. Ob tem je Evans dejal, da skupaj z Bushem trdno verjameta v svobodno podjetništvo in pospeševanje svobodne trgovine pri nas in v svetu. O njegovem imenovanju bo razpravljal odbor za trgovino, ki mu predseduje senator John McCain.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Bush imenoval nove člane administracije
30. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je včeraj imenoval štiri nove člane svoje administracije, in sicer ministre za zdravstvo, izobraževanje, notranje zadeve in za vojne veterane.
Partnerstvo med EU in ZDA
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je ob začetku pogovorov s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem v Washingtonu dejal, da kljub nekaterim neizogibnim trgovinskim sporom med ZDA in EU od nove ameriške administracije pričakuje nadaljevanje sicer dobrih odnosov. Clinton je poudaril, da so trgovinska vprašanja sicer pomembna, vendar so samo del odnosov med ZDA in EU. Francoski predsednik Chirac pa je dejal, da je Clinton močno zaznamoval zgodovino sodobnega sveta in transatlantske odnose. Chirac je še izrazil prepričanje, da bodo ti odnosi odlični tudi potem, ko bo postal 43. predsednik ZDA George W. Bush.
Spor glede NEK
19. 12. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) sta danes prejela sklep Okrožnega sodišča Krško, ki je odločilo, da ni pristojno za obravnavo tožbe NEK zoper HEP. Že ob zaključku prvega naroka pred petimi tedni je bilo pričakovati podobno odločitev krškega sodišča. Krška nuklearka je vložila tožbo zoper HEP, ker ji Hrvati dolgujejo 9,9 milijarde tolarjev za dobavljeno električno energijo v letih 1996, 1997 in delno še v letu 1998. NEK se namerava zoper sklep pritožiti, če pa pritožba ne bo uspela, bodo morali glede spora arbitrirati v Beogradu.
Težave pri zbiranju podpisov
04. 12. 2000 00.00
Zbiratelji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, ki poteka pod geslom Proti povečanju državne administracije, imajo pri zbiranju kot vse kaže veliko težav. Najprej se je zapletlo z obrazci, danes pa so odpovedali računalniki. Za referendum je potrebno zbrati 40 tisoč podpisov, časa pa je še dva tedna.
Bela hiša navezala stik z Bushem
29. 11. 2000 00.00
Bela hiša je navezala stik s taborom teksaškega guvernerja Georga W. Busha, da bi olajšali prenos oblasti, ko bo znan končni zmagovalec predsedniških volitev, je danes sporočil visoki predstavnik Clintonove administracije. Tako bo Bela hiša Busha odslej vsakodnevno seznanjala o vprašanjih državne varnosti, tako kot o tem že obvešča podpredsednika ZDA in predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora, je dejal generalni sekretar Bele hiše John Podesta.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
19. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.
Janša prejel poročilo Pentagona
30. 09. 2000 00.00
Slovenski obrambni minister Janez Janša se je v Pentagonu, po uradnem sprejemu z nastopom častne straže, srečal z ameriškim kolegom Williamom Cohenom, ki mu je predal poročilo o slovenski obrambi (Defense Assessment Study), ministra pa sta se med drugim pogovarjala o slovenskem približevanju zvezi NATO ter položaju v JV Evropi. Janša se je v Washingtonu srečal tudi z nekaterimi senatorji in predstavniki ameriške administracije, ki so se zanimali za njegove ocene položaja v JV Evropi.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.
Slovenija postala dobrodošel partner
17. 09. 2000 00.00
"Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Približevanje EU je prepočasno
20. 07. 2000 15.52
Domnevno zaostajanje pri približevanju EU je bilo za novo vlado le izgovor za prevzem oblasti in za zavrnitev možnosti predčasnih volitev, pravi razlogi za oblikovanje nove vlade pa se skrivajo v aktualnih dogajanjih glede volilnega sistema, ocenjujejo v največji opozicijski stranki LDS. Kronski dokaz tega naj bi bila po besedah podpredsednika stranke Igorja Bavčarja napovedana vezava zaupnice vladi na ustavne spremembe in ne na evropske zadeve. ''Vlada je pripravljena podrediti enega od koalicijskih partnerjev, to je SLS+SKD, in uporabiti vzvod pritiska, s katerim lahko v temelje ogrozi dejavnosti nove koalicije, pri čemer ne razmišlja o razlogu, s katerim je utemeljila potrebo po oblikovanju nove vlade,'' je dejal Bavčar.
DaimlerChrysler za znižanje stroškov
10. 07. 2000 16.21
Nemško-ameriški avtomobilski proizvajalec DaimlerChrysler načrtuje prihraniti 2,38 milijarde ameriških dolarjev na račun zniževanja stroškov v administraciji. Po ocenah sveta delavcev družbe naj bi izvršitev načrta pomenila, da se bo število zaposlenih v administraciji zmanjšalo kar za 1000 delavcev, poroča nemška revija Stern. V podjetju pravijo, da razmišljajo o znižanju stroškov administracije, vendar za zdaj o tem še niso sprejeli dokončne odločitve. Do zniževanja stroškov naj bi prišlo v obratu v Stuttgartu in v Aburn Hillu v ZDA, vendar o tem še nimajo konkretnih načrtov. Po poročanju nemškega časnika Stuttgarter Nachrichten, naj bi v Stuttgartu znižali administrativne stroške za 25 odstotkov v dveh letih.
Izraelsko-palestinski vrh 11. julija
05. 07. 2000 19.31
Izraelsko-palestinski vrh pod okriljem ZDA, bo potekal 11. julija blizu Washingtona, so danes potrdili uradni ameriški viri.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Hrvaška pod Tuđmanom ob milijardo evrov
30. 06. 2000 19.11
Po ocenah sedanje vlade v Zagrebu je Hrvaška zaradi kraj in zlorab državnih sredstev s strani administracije nekdanjega predsednika Franje Tuđmana, izgubila od osem do 20 milijard evrov, je danes na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma o Srednji in Vzhodni Evropi dejal namestnik hrvaškega finančnega ministra Josip Kardun.
Združitev zasebnih televizijskih hiš
29. 06. 2000 11.33
Nemški zasebni televizijski hiši SAT.1 in ProSieben sta napovedali združitev. S tem bo nastalo podjetje, ki bo združevalo štiri televizijske kanale in ga bo v povprečju gledala četrtina nemških gledalcev. Novo podjetje, ki naj bi se imenovalo ProSiebenSAT.1 Media AG, naj bi tako postalo vodilno nemško medijsko podjetje po letnem dohodku, ki naj bi predvidoma znašal približno dve milijardi evrov.
Clintonova zahvala Drnovšku
22. 06. 2000 19.33
Ameriški predsednik Bill Clinton je nekdanjemu slovenskemu premieru Janezu Drnovšku poslal pismo, v katerem se mu je zahvalil za uspešno vodenje slovenske vlade v minulih osmih letih, so danes sporočili iz Liberalne demokracije Slovenije.
Putin imenoval upravitelja Čečenije
12. 06. 2000 19.12
Ruski predsednik Vladimir Putin je čečenskega muslimanskega verskega voditelja, muftija Ahmada Kadirova, danes imenoval za upravitelja Čečenije, je sporočila kremeljska tiskovna slu3ba.
Problem črne ekonomije na Tajskem
04. 06. 2000 19.50
Zaslužki nezakonitih loterij, javnih hiš, igralnic in razpečevanja mamil na Tajskem predstavljajo osem do 13 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda, saj dosegajo pet do 10 milijard ameriških dolarjev. To spodkopava prizadevanje države za demokratične reforme, je zapisano v poročilu prestižnih akademikov z Univerze Chulalongkorn v Bangkoku, ki ga je objavil Bangkok Post.
Zasedanje parlamentarne skupščine zveze NATO
27. 05. 2000 21.11
Z zasedanjem posameznih odborov se je danes v Budimpešti začelo spomladansko zborovanje parlamentarne skupščine zveze NATO.