adolf

Altman bo snemal nov film

10. 09. 2000 00.00

Potem ko je ameriški filmski ustvarjalec Robert Altman snemal na jugu ZDA, v Nashvillu, Kansas Cityju in Dallasu, bo tokrat kamere namestil v Angliji, kjer bo posnel film z naslovom Gosford Park.

2000 otrok za ambasadorje miru

27. 06. 2000 15.50

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in švicarski predsednik Adolf Ogi sta minuli konec tedna na 1. svetovnem festivalu otrok v švicarskem Baslu več kot 2000 otrok, starih 13 in 14 let, imenovala za mlade ambasadorje miru. ''Prispevek otrok k miru v svetu je pomemben, saj so otroci voditelji 21. stoletja,'' je ob tej priložnosti poudaril generalni sekretar ZN. Skupaj s švicarskim predsednikom je še pozval otroke, naj gradijo mostove z drugimi otroki kljub medsebojnim kulturnim, jezikovnim in verskim razlikam. Prvi svetovni festival otrok, namenjen krepitvi miru prek izobraževanja, znanosti in kulture, je trajal teden dni, končal pa se je minulo soboto. Udeležili so se ga otroci z vseh šestih celin. Na končni prireditvi na festivalu so otroci skupaj z Annanom zaigrali pesem, pri čemer je generalni sekretar ZN igral na afriški boben.

Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne

04. 05. 2000 19.47

Druga svetovna vojna je zahtevala približno 55 milijonov smrtnih, 9. maja letos pa mineva 55 let odkar se je na evropski tleh končala doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva.

Hitler pred smrtjo ''zlomljen človek''

20. 04. 2000 15.15

V Londonu so danes po 55 letih objavili tajne dokumente britanske obveščevalne službe o zaslišanju nekdanjega generala nemške SS Göttlieba Bergerja, na katerem je zaslišani dejal, da je bil Adolf Hitler teden dni pred smrtjo 30. aprila leta 1945 ''povsem zlomljen človek''.

Švica ne bo osamila Avstrije

08. 02. 2000 15.33

Švica se ne bo pridružila odločitvi štirinajsterice držav Evropske unije o osamitvi nove avstrijske vlade, ki jo sestavljata ljudska stranka (OeVP) in svobodnjaki (FPOe).

Elvis Presley osebnost stoletja

27. 12. 1999 19.36

Albert Einstein ne bi nikdar postal osebnost stoletja, če bi imeli pri izbiri le-te kaj besede bralci revije Time. Na spletni strani revije je namreč največje število glasov bralcev za osebnost stoletja do danes dobil rock zvezdnik Elvis Presley.

Gorana Jelišića obsodili na 40 let

14. 12. 1999 20.26

Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskega Srba Gorana Jelišića obsodilo na 40 let zaporne kazni, kar je največja kazen, ki jih je to sodišče izreklo v šestih letih delovanja. 31-letni Jelišić je bil obsojen zločinov zoper človeštvo, ki jih je zakrivil kot poveljnik taborišča Luka v Brčkem med vojno v Bosni.

Dosmrtna ječa za ''srbskega Adolfa''

25. 11. 1999 22.23

Tožilec Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes za bosanskega Srba Gorana Jelišića, znanega po vzdevku srbski Adolf, zahteval dosmrtno ječo.

Pavelić v Argentino odnesel 200 kilogramov zlata

13. 11. 1999 10.06

Ustaški voditelj Ante Pavelić je po koncu druge svetovne vojne v Argentino pribežal z 200 kilogrami zlata, ki ga je verjetno zaplenil žrtvam svojega režima, je izjavil koordiantor Komisije za pojasnjevanje nacistične dejavnosti v Argentini Ignacio Klich. Povedal je tudi, da so do podatkov prišli po dveletnem raziskovanju v Argentini, na Hrvaškem in drugih evropskih državah, ni pa jim uspelo ugotoviti, kaj se je z zlatom zgodilo. Komisija je poleg tega objavila, da je v Argentino po drugi svetovni vojni pribežalo najmanj 180 vojnih zločincev iz Nemčije, Hrvaške, Francije in Belgije, med katerimi so bili tudi Adolf Eichmann, Josef Mengele in Erich Priebeke. V Argentino so prišli v času predsedovanja Juana Perona. Komisijo je ustanovil predsednik Carlos Menem, da bi se Argentina opravičila za nekdanjo popustljivost z vojnimi zločinci.

Haag zavrnil obtožnico za genocid

19. 10. 1999 21.02

Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes zavrnilo obtožnico o genocidu, ki so jo vložili zoper bosanskega Srba Gorana Jelišića, znanem tudi po vzdevku ''Adolf''. Haaško sodišče meni, da 31 zločinov proti človeštvu, kolikor jih je že priznal, niso zadostna podlaga za obtožnico.

Nadaljuje se proces proti Goranu Jelišiću

30. 08. 1999 21.44

Na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji se je danes po devetmesečni prekinitvi zaradi sodnikove bolezni nadaljeval proces proti Goranu Jelišiću, ki si je sam nadel vzdevek srbski Adolf iz Bosne.

Hitlerjeva akvarela

07. 07. 1999 08.36

V Teheranu so javnosti predstavili dva akvarela, ki naj bi jih naslikal Adolf Hitler. Deli sta nastali na Dunaju leta 1911 ali 1912, torej v času ko je kasnejši nacistični voditelj še razmišljal o umetniški karieri. Prva slika predstavlja nekdanjo dunajsko zgradbo, na drugi pa so upodobljene starejše dunajske četrti s sprehajalci, izmed katerih je eden presenetljivo podoben francoskemu cesarju Napoleonu Bonaparteju. Akvarela so pred nekaj leti odkrili v muzeju, ki je nastal po koncu islamske revolucije in v katerem hranijo zaplenjeno premoženje nekdanje vladajoče dinastije. Avtentičnost akvarelov naj ne bi bila sporna, ni pa popolnoma jasno, kako sta prišla v Iran. Po nekaterih ugibanjih naj bi sam Hitler sliki podaril iranskemu veleposlaniku v Berlinu. Ta naj bi jih potem predal šahu Rezi Pahlovu. Mogoče pa je tudi, da jih je pri dunajskim starinarju kupil iranski diplomat, katerega premoženje je bilo med revolucijo zaplenjeno. Vrednosti del še niso ocenili, so pa bolj kot z umetniškega stališča zanimiva zaradi osebnosti njunega avtorja.

Nueremberški zakoni v Los Angelesu

27. 06. 1999 11.47

Od ponedeljka bodo v judovskem inštitutu v Los Angelesu prvič razstavljeni originalni nueremberški ali rasistični zakoni, ki jih je leta 1935 sprejel nemški reichstag, z njimi pa so bile Judom odvzete pravice polnopravnih državljanov, prepovedana pa je bila tudi zakonska zveza med Nemci in Judi. Ta zgodovinsko izredno pomemben dokument, za katerega so zgodovinarji menili, da je izginil, je ameriški general George Patton leta 1945 podaril nekemu svojemu prijatelju. Dokument so nato 54 let skrivno hranili v sefu v knjižnici v Pasadeni. Poleg besedila, ki ga je podpisal sam Adolf Hitler, bo za javnost na ogled tudi luksuzna izdaja Hitlerjeve knjige z naslovom Moj boj (Mein Kampf), ki je bila prav tako v lasti generala Pattona.

Vila prvega srečanja Mussolinija in Hitlerja znova odprta za javnost

16. 06. 1999 08.30

V italijanskem mestecu blizu Padove so po obnovi, ki je trajala deset let, za javnost odprli Vilo Pisano, kjer sta se leta 1934 prvič srečala Benito Mussolini in Adolf Hitler. V Vili Pisano iz 18. stoletja se nahajajo slike beneškega mojstra Tiepola. Vila je zgodovinsko pomembna, ker sta v njej italijanski in nemški diktator podpisala pogodbo o zavezništvu.

Aretirani obritoglavci ob praznovanju Hitlerjevega rojstva

21. 04. 1999 14.26

Nemška policija je sinoči aretirala 33 obritoglavcev, ki so z razprostrtjem zastav tretjega reicha in vzklikanjem nacističnih gesel praznovali 110. obletnico rojstva Adolfa Hitlerja, so danes sporočile policijske službe.

Švicarska predsednica na obisku begunskih taborišč v Makedoniji

08. 04. 1999 12.18

Predsednica švicarske federacije Ruth Dreifuss je davi na krovu letala s človekoljubno pomočjo odpotovala v Makedonijo, se je izvedelo iz uradnih virov.

Mencinger promoviral 14 novih doktorjev znanosti

19. 01. 1999 11.56

Rektor Univerze v Ljubljani, Jože Mencinger, je dopoldne promoviral 14 novih doktorjev znanosti.

Haag: Začetek postopka proti ''srbskemu Adolfu''

30. 11. 1998 18.01

Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes zaradi genocida začel sodni postopek proti bosanskemu Srbu Goranu Jelišiću. 30-letni Jelišić, ki sam sebe imenuje ''srbski Adolf'', je obdolžen, da je med drugim sodeloval v ''sistematičnem'' in ''naklepnem'' načrtu za iztrebljenje bosanskih Muslimanov.

Avstrijska arhitektura se predstavlja v Franciji

29. 11. 1998 12.28

Pod naslovom ''Graditi v Evropi, avstrijski arhitekti v Evropi 20. stoletja'' bo od 3. do 23. decembra v Lyonu potekala razstava, na kateri bodo prikazali raznolik in kozmopolitski položaj avstrijskih arhitektov v Evropi. Multimedijski koncept razstave je izdelal arhitekt in profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju August Sarnitz. Ob tem naj bi 4. in 5. decembra v Grenoblu potekal kolokvij o avstrijski in francoski arhitekturi, ki se ga bodo udeležili predstavniki obeh držav. Na razstavi v Lyonu bodo s pomočjo videa, diapozitivov, modelov, risb in fotografij predstavili zlasti avstrijske dosežke zadnjih trideset let. Razstava v galeriji Terreaux bo posvečena med drugim arhitektom Borisu Podrecci, Heinzu Tesarju, Hansu Holleinu, Hausu Ruckerju, Karlu Kowalskemu, Coopu Himmelblauu in Raimundu Abrahamu. Na drugem prizorišču razstave, na šoli za arhitetekturo v Lyonu, pa bodo predstavili avstrijsko arhitekturo na prelomu stoletja z imeni kot Otto Wagner, Max Fabiani, Adolf Loos, Josef Hoffmann in drugi. V kinu Le France v Lyonu bodo obenem prikazali filme o avstrijskih arhitektih in njihovem delu v Evropi.

Hitlerjeva risba vredna 11.000 dolarjev

30. 10. 1998 09.33

Na dražbi v britanskem mestu Brigg so risbo mirnega vaškega prizora s podpisom Adolf Hitler ocenili na približno 11.000 dolarjev. Risbo v velikosti razglednice naj bi nacistični voditelj izdelal leta 1908, torej v letu, ko je bil že drugič zavrnjen pri poskusu vpisa na likovno akademijo na Dunaju. Risbo, za katero ni znano, kako se je znašla v Veliki Britaniji, je kupil neki krajevni podjetnik.

Slovesnosti ob 350. obletnici podpisa Vestfalskega miru

24. 10. 1998 10.35

V Osnabruecku in Muenstru v Nemčiji bodo danes potekale slovesnosti ob 350. obletnici sklenitve Vestfalskega miru, s katerim se je končala 30-letna vojna med katoliki in protestanti.

Hittler in ne Hitler

26. 08. 1998 07.40

Življenje za Adolfa Hittlerja, upokojenega voznika avtobusa, ni bilo vedno posejano z rožicami. Kot sam pravi, je imel zaradi imena, ki se od imena nekdanjega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja razlikuje le za eno črko, veliko težav tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V pogovoru za časopis Focus je Hittler pojasnil, da še vedno dobiva številne telefonske klice, in to celo sredi noči, s sporočili kot: ''Boš že še plačal za plinske celice!''

Siemens bo sodeloval pri gradnji kitajske jedrske elektrarne

09. 07. 1998 09.30

Nemško podjetje Siemens bo prvič udeleženo pri gradnji kitajske jedrske elektrarne, so sporočili predstavniki omenjene družbe, ki naj bi Kitajski dobavila krmilno tehnologijo v vrednosti 300 milijonov nemških mark. Jedrsko elektrarno v mestu Lianyungang bodo sicer gradili Rusi, Siemensu pa je po napornih prizadevanjih končno uspelo prodreti na kitajski trg, je ob prejetem naročilu povedal član uprave nemškega podjetja Adolf Huetl.

Time objavil prvi od šestih seznamov najvplivnejših oseb stoletja

06. 04. 1998 11.18

Ronald Reagan, Lenin, Winston Churchill in Mahatma Gandhi so na seznamu najvplivnejših voditeljev 20. stoletja, ki ga danes objavlja ameriška revija Time. Seznam je prvi od šestih, na katerih so imena 100 najpomembnejših svetovnih osebnosti z različnih področij. Revija Time bo ime osebe, ki je po njeni oceni najvplivnejša v tem stoletju, objavila decembra 1999.

Voliti Frankensteina, Hitlerja ali Lenina?

15. 02. 1998 11.32

Volilci indijske zvezne države so se znašli pred težko izbiro: v parlament lahko volijo Frankensteina, Hitlerja ali Lenina. To so trije kandidati za poslance v parlament države Meghalaya na skrajnem severovzhodu Indije, kjer bodo v ponedeljek poleg vsedržavnih potekale tudi lokalne parlamentarne volitve, poroča tamkajšnje časopisje.

Hitler še vedno častni meščan mesta Karlovy Vary

12. 12. 1997 08.49

Adolf Hitler je še vedno častni meščan češkega zdraviliškega mesta Karlovy Vary. Častni naslov so mu podelili ob zasedbi češkega obmejnega območja leta 1938. Kot je sredi tedna povedal namestnik karlovarskega župana Zdenek Musil, mesto ne razmišlja o tem, da bi nacističnemu diktatorju naziv odvzelo. Tudi to je namreč del zgodovine mesta v dvajsetem stoletju. Poleg tega bi bil odvzem naslova častnega meščana zgolj formalnost.