afganistanu
Talibani sodijo zaprtim tujcem
04. 09. 2001 00.00
V Afganistanu se je začel sodni proces zoper skupino tujih humanitarnih delavcev, ki so obtoženi širjenja krščanstva.
Zaprti zahodnjaki so zdravi
28. 08. 2001 00.00
Osem tujcev, aretiranih ker naj bi v Afganistanu širili krščanstvo, se počuti dobro, pravijo po obisku zahodni diplomati in njihovi starši.
Diplomati obiskali zapornike
27. 08. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so zahodnim diplomatom dovolile obisk osmih tujih državljanov, aretiranih zaradi suma širjenja krščanstva.
Talibani dovolili obisk Rdečega križa
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki Rdečega križa so obiskali humanitarce, ki so v Afganistanu že tri tedne zaprti zaradi obtožb o širjenju krščanstva.
Svetovni dan beguncev
20. 06. 2001 00.00
Visoki komisariat ZN za begunce je ob 20. juniju, prvem Svetovnem dnevu begunca, poudaril, da razglasitev slednjega ni dovolj. Po mnenju te organizacije je potrebno oživiti zavzetost, da se te ljudi podpre in se jim pomaga. Tistim, ki bežijo pred preganjanjem, je treba zagotoviti vsakodnevno varovanje in jih ne zavračati ter potiskati nazaj v nevarnost. Omenjeni komisariat tudi poudarja , da bi morale premožnejše države veliko bolj podpirati človekoljubne dejavnosti na področjih, ki so neposredno prizadeta zaradi beguncev in da večini beguncev gostoljubje največkrat nudijo prav najrevnejše države, kar daleč presega njihove skromne možnosti.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Šanghajska organizacija proti ZDA
15. 06. 2001 00.00
Kitajska, Rusija in štiri srednjeazijske države - Kazahstan, Kirigistan, Tadžikistan in Uzbekistan - so danes v kitajskem Šanghaju podpisale sporazum o sodelovanju v boju proti terorizmu in islamskemu ekstremizmu na območju. Omenjene države so članice včeraj ustanovljene Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nasledila t.i. šanghajsko skupino. Kitajski in ruski predsednik Jiang Zemin in Vladimir Putin sta predstavila skupni boj proti protiraketnemu ščitu, ki ga predlaga Washington.
Spomin na kipe Bude v Parizu
07. 06. 2001 00.00
Spomin na slovite kipe Bude v Afganistanu ostaja živ na razstavi, ki jo je UNESCO postavil v Parizu. Razstava se na uničevanje slovitih skulptur odziva s slavospevom afganistanski kulturni dediščini.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Prepovedi za ženske v Afganistanu
29. 05. 2001 00.00
Afganistanski talibani so še zaostrili pravila oblačenja za ženske, ki bodo odslej smele nositi le še afganistansko obliko pokrivala, in ne pakistansko ali pa savdsko pokrivalo, kot so ga nosile nekatere. Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet, vključno z obrazom. Skladnost oblačil s pravili po ulicah afganistanskih mest nadzoruje verska policija.
Hindujci odslej s posebnimi oznakami
22. 05. 2001 00.00
Afganistanski minister za vero je sporočil, da bodo morali Hindujci v Afganistanu poslej nositi posebne oznake na oblačilih. Talibanska vlada, ki nadzira 95 odstotkov Afganistana, je še sporočila, da bo odlok začel veljati takoj, ko bo mogoče.
Parada ob obletnici ruske zmage
09. 05. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin si je danes na moskovskem Rdečem trgu ogledal vojaško parado, ki so jo pripravili ob 56. obletnici vojaške zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Po besedah Putina je bila to velika zmaga velikega naroda, zmaga pravičnosti nad zlom in nasiljem, zmaga svobode nad suženjstvom, v novem stoletju pa je zmaga le še pridobila na pomenu. Vojaške enote je letos prvič v ruski zgodovini pregledal obrambni minister v civilu, Sergej Ivanov.
Moskva za konstruktiven dialog z ZDA
20. 04. 2001 00.00
Rusija se zavzema za "konstruktiven dialog" z ZDA glede vprašanja vzpostavitve protiraketnega ščita (NMD), obenem pa priznava "utemeljeno zaskrbljenost" Washingtona spričo varnostnih groženj s strani tretjih držav, je na današnji konferenci ob 10. obletnici ruske diplomacije dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Moskva je v zadnjem času nekoliko omilila stališče glede ameriških načrtov o NMD, s katerim naj bi se ZDA zaščitile pred morebitnimi napadi držav, ki jih Washington označuje kot "nepredvidljive". Gre za države, kot sta Severna Koreja in Iran. Sicer naj bi se Ivanov o tem vprašanju ter o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in v Afganistanu 18. maja v Washingtonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Odkrili evropski center islamskih teroristov
06. 04. 2001 00.00
Italijanska policija je odkrila center iz katerega naj bi organizirali oborožene atentate islamskih skrajnežev po celi Evropi. V Italiji so aretirali pet osumljencev, ki jih povezujejo z ubežnim saudskim disidentom Osamom bin Ladnom, nemška policija pa je prijela še enega. Preiskovalci v Berlinu pa so izjavili, da so ob odkritju več skladišč orožja v južni in zahodni Nemčiji zajeli osumljenca alžirskega rodu.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Uničenje predislamskih spomenikov
10. 03. 2001 00.00
Največja kipa Bude na svetu, ki sta vklesana v skalo blizu mesta Bamijan v osrednjem delu Afganistana, sta že skoraj popolnoma uničena, je sporočil pomočnik vrhovnega poveljnika talibanov Abdul Hai Mutmaen. Dodal je, da je uničenih že od 80 do 90 odstotkov kipov. Medtem je talibanski poveljnik, mula Mohamed Omar, zavrnil pakistanske prošnje, naj vnovič preuči ukaz o uničenju vseh predislamskih spomenikov in podob v državi.
Bude iz Bamiyana tarča tankov in raket
02. 03. 2001 00.00
Talibani so danes s tanki, raketami ter celo z avtomatskim orožjem začeli uničevati znamenita velika kipa bude v Bamiyanu v Afganistanu, so danes sporočili uradni viri, te navedbe pa je potrdila tudi afganistanska opozicija. Omenjeni viri sicer niso imeli podatkov o tem, v kolikšni meri so že uničili ta kulturni spomenik v osrednjem delu države. Kot je povedal nek uradnik v Kabulu, naj bi talibani kipe začeli uničevati na lastno pobudo. Dodal je še, da na prizorišče niso poslali nobene specializirane ekipe, ki bi bila zadolžena za rušenje spomenikov.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Sprejet dogovor o vojaškem sodelovanju
28. 12. 2000 00.00
Iranska in ruska stran sta sporočili, da sta sprejeli dogovor o širšem vojaškem sodelovanju in preklicali veljavnost rusko-ameriškega sporazuma iz leta 1995, ki je prepovedoval Moskvi prodajo konvencionalnega orožja Iranu.
Sankcije proti afganistanskim talibanom
20. 12. 2000 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je kljub nasprotovanju generalnega sekretarja organizacije Kofija Annana potrdil ameriški in ruski osnutek resolucije s katerim so proti afganistanskim talibanom uvedli embargo na trgovino z orožjem ter razširili obstoječo prepoved potovanja talibanskih voditeljev, če ti ne bodo izročili Savdijca Osamo bin Ladna, ki ga Američani sumijo organizacije nekaterih terorističnih napadov. Resolucija med drugim še zahteva zaprtje vseh talibanskih uradov v tujini, kakor tudi prepoved izvoza snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo heroina, ki je eden glavnih virov dohodkov za talibane. Za resolucijo so glasovali predstavniki 13 držav članic VS, Kitajska in Malezija pa sta se vzdržali, ker menita, da bodo sankcije samo še bolj prizadele nedolžno afganistansko prebivalstvo.
Rekodni zaseg heroina
17. 11. 2000 00.00
Predstavniki Slovenske policije in carine so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili podrobnosti rekordnega zasega pošiljke 212 kg mamila heroin v Luki Koper 3. avgusta letos. Policisti so v sodelovanju z delavci carinske službe rekordno količino prepovedanega mamila odkrili pri pregledu kontejnerja, za katerega je obstajal utemeljen sum, da je v njem večja količina prepovedanih drog. Pri pregledu spremljajoče tovorne dokumentacije pa so še ugotovili, da je pravni lastnik oz. uvoznik isto podjetje kot v primeru nedavnega zasega 164,3 kg heroina, isti pa je tudi pošiljatelj, in sicer podjetje iz Turčije. Vrednost nekaj čez 376 kg, kar je skupna količina zaseženega heroina izredne kakovosti, na črnem trgu znaša približno 40 milijard tolarjev. Slovenska policija se je povezala z varnostnimi organi drugih držav. Na podlagi njihovih ugotovitev so v Turčiji že aretirali dve osebi. Prav tako pa so še dopolnili kazenske ovadbe zoper že prijete osumljence, ki so jih aretirali ob prvem zasegu mamila. V vseh vpletenih državah še potekajo obsežne kriminalistične preiskave.
Rusija in Iran o Afganistanu
26. 10. 2000 00.00
Danes sta imeli v tadžiški prestolnici Dušanbe posvetovanja o afganistanski krizi Rusija in Iran, državi, ki odločno nasprotujeta talibanskemu režimu v Afganistanu. Srečanja se je poleg ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in njegovega iranskega kolega Kamala Harazija udeležil tudi vodja afganistanske opozicije, general Masud. Po mnenju iranskega ministra lahko Rusija in Iran veliko prispevata k miru v Afganistanu.
Sporazum Rusije in Indije o strateškem partnerstvu
03. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Atal Behari Vajpayee sta danes v New Delhiju podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo okrepil odnose med državama. Poleg tega dokumenta, ki bo dvignil odnose na novo raven, sta državi podpisali še vrsto drugih sporazumov o sodelovanju na področju obrambe, jedrske energije, trgovine, znanosti in tehnologije.
Je avstralska policija preprečila katastrofo
26. 08. 2000 00.00
Policija na Novi Zelandiji je preprečila napad na jedrski reaktor v Sydneyu, ki je bil načrtovan med olimpijskimi igrami, je danes poročal časnik New Zealand Herald, poročanje pa je potrdila tudi policija v Sydneyu. Policija je namreč v Aucklandu odkrila glavni štab teroristov, v katerem so našli več natančnih načrtov mesta Sydney s posebnimi oznakami reaktorja.194160Jedrski reaktor v mestu Luca Heights na jugu Sydneya uporabljajo le v znanstvene namene in je edini v Avstraliji. Policija doslej ni aretirala nikogar, preiskava pa se nadaljuje. V ozadju načrtovanega napada naj bi bil po celem svetu znan teroristični voditelj Osama Bin Laden. Bin Laden trenutno živi v Afganistanu, kjer je 80 odstotkov ozemlja pod nadzorom talibanov, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 300 milijonov ameriških dolarjev. Od napadov na ameriška veleposlaništva v Afriki tarča mednarodnih izsledovalcev teroristov. Ameriška zvezni preiskovalni urad FBI je na njegovo glavo razpisal pet milijonov ameriških dolarjev. Varnostne službe zahodnih držav ga smatrajo kot enega izmed najnevarnejših teroristov na svetu, saj naj bi organiziral celo vrsto krvavih atentatov. Vodi Islamsko fronto, združenje šestih največjih terorističnih skupin iz Afganistana, Egipta, Alžirije, Bangladeša, Pakistana in Kašmirja.
Aretacija skupine teroristov
22. 08. 2000 00.00
Izraelski predstavniki so v ponedeljek izjavili, da so v preteklih tednih aretirali 23 posameznikov, osumljenih načrtovanja bombnih napadov na izraelske cilje, ki naj bi bili povezani z militantnim, v Saudski Arabiji rojenim Osamom bin Ladenom.
MOK vztraja pri izključitvi Afganistana <BR>
14. 08. 2000 00.00
Mednarodni olimpijski komite Afganistanu ne bo dovolil, da svoje športnike pošlje na olimpijske igre v Sydneyju. Po poročilih iz Sydneyja naj bi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch predstavnikom Afganistana povedal, da ni možnosti, da bi športniki te države nastopili na OI. "Jasno smo jim dopovedali, da je njihov nacionalni olimpijski komite suspendiran," je dejal Samaranch za časnik Sydney Morning Herald.
Štirje mrtvi v spopadih v Kirgizistanu
12. 08. 2000 00.00
Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so bili v današnjih spopadih z islamskimi uporniki na jugu Kirgizistana ubiti štirje pripadniki kirgizijskih vladnih sil. Dva vojaka so ugrabili, dva pa sta izginila, vendar sumijo, da so tudi za njuno izginotje odgovorni skrajneži.
Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah
11. 08. 2000 00.00
V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.
Tadžikistan poostril varnost na meji
08. 08. 2000 00.00
Tadžikistan je zaradi spopadov med uporniki in vojsko na jugu sosednjega Uzbekistana povečal stopnjo pripravljenosti obmejnih enot, je danes povedal namestnik poveljnika obmejnih enot Safarali Sajfulajev. Obenem je zanikal navedbe Uzbekistana, da je kakih 100 oboroženih mož iz Tadžikistana čez gore vdrlo v Uzbekistan.