agnes
Phelps dvakrat zlat, Mankoč 13.
17. 08. 2004 00.00
Peter Mankoč je v svoji paradni disciplini dosegel le 13. čas. Phelps pa si je prislužil že drugo zlato medaljo.
Drugič zlata Phelps in Kločkova
17. 08. 2004 00.00
Michael Phelps je v disciplini 200 metrov delfin priplaval nov olimpijski rekord in zlato medaljo.
Zlata palma za Michaela Moora
22. 05. 2004 00.00
Na 57. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu je zlato palmo za najboljši film prejel ameriški režiser Michael Moore.
Almodovar odprl letošnji Cannes
12. 05. 2004 00.00
Začel se je 57. mednarodni filmski festival v Cannesu. Za zlato palmo za najboljši film se bo potegovalo 18 filmov.
Kejžarjeva srebrna v Indianapolisu
05. 04. 2004 00.00
Radovljiška plavalka Alenka Kejžar je na mednarodnem plavalnem mitingu za VN Indianapolisa v ZDA osvojila še drugo in četrto mesto.
Mati Tereza razglašena za blaženo
19. 10. 2003 00.00
Papež Janez Pavel II. je na svečani maši v Vatikanu razglasil mater Terezo za blaženo. Slovesnosti v Rimu se je udeležilo več sto tisoč vernikov z vsega sveta. Mater Terezo so za blaženo razglasili šest let po smrti, kar je dokaj hitro, pričakovati pa je, da jo bo katoliška cerkev kmalu razglasila tudi za svetnico.
Posebna nagrada žirije za Rezervne dele
24. 08. 2003 00.00
S podelitvijo nagrad se je v soboto zvečer v Sarajevu končal 9. mednarodni filmski festival. Največ nagrad je prejel film bosansko-hercegovskega režiserja Pjera Žalice Gori ogenj (Gori vatra), slovenski Rezervni deli Damjana Kozoleta (Emotionfilm) pa so prejeli posebno nagrado žirije.
Deveti filmski festival v Sarajevu
15. 08. 2003 00.00
V Sarajevu se bo s projekcijo bosansko-hercegovskega filma Gori ogenj (Gori vatra), prvega celovečerca režiserja Pjera Žalice in dobitnika nagrade Evropske filmske akademije za dokumentarec, drevi začel deveti mednarodni filmski festival (Sarajevo Film Festival, SFF).
SP v plavanju: Nova svetovna rekorda
24. 07. 2003 00.00
Japonski plavalec Kosuke Kitajima je na svetovnem plavalnem prvenstvu v Barceloni postavil še drugi svetovni rekord, tokrat na 200 m prsno in osvojil svoje drugo zlate odličje. Svoj drugi svetovni rekord je postavil tudi osemnajstletni ameriški plavalni zvezdnik Michael Phelps.
Italijanke evropske prvakinje
14. 06. 2003 00.00
Vaterpolistke Italije so po štirih letih znova osvojile naslov evropskih prvakinj. V finalnem srečanju evropskega prvenstva v Ljubljani so aktualne svetovne prvakinje iz Fukuoke premagale branilke naslova Madžarke s 6:5 (1:2, 0:0, 1:0, 4:3).
Tom in Penelope v filmu o Parizu
13. 02. 2003 00.00
Ameriški igralec Tom Cruise in španska igralka Penelope Cruz bosta v juliju skupaj zaigrala v kratkometražnem filmu o četrtem pariškem okrožju, zgodovinskem centru francoske prestolnice. Film sodi v serijo dvajsetih kratkometražnih filmov, naslovljeno <em>Pariz, ljubim te</em> (Paris je t'aime), ki jo režira ravno toliko svetovno znanih režiserjev.
Almodovar najboljši v Bangkoku
23. 01. 2003 00.00
<em>Govori z njo</em>, film španskega režiserja Pedra Almodovarja, je na mednarodnem filmskem festivalu v Bangkoku prejel nagrado zlati Kinnaree za najboljši film.
Makarov evropski podprvak
14. 08. 2002 00.00
Ruski metalec kopja Sergej Makarov je z metom 89,98 metra postal evropski podprvak in kot najboljši v letošnji sezoni za več kot en meter izboljšal dosežek Britanca Steva Backleyja ob zmagi na EP v Münchnu.
Dosmrtna ječa za hudičevega pastorja
06. 03. 2002 00.00
Evangeličanskega pastorja madžarskega porekla Andrasa Pandyja je belgijsko sodišče spoznalo krivega umora šestih družinskih članov.
Omnibus o Parizu
09. 01. 2002 00.00
Woody Allen, Jean-Luc Godard in Agnes Varda so trije izmed 20 režiserjev z vsega sveta, ki so začeli snemati omnibus v čast Parizu.
Kunderi nagrada Francoske akademije
22. 06. 2001 00.00
Češki pisatelj Milan Kundera, ki piše tudi v francoskem jeziku, je včeraj za svoj celotni opus prejel literarno nagrado Francoske akademije. Nagrada je vredna 200.000 francoskih frankov (približno 30.000 evrov). Med njegove največje uspešnice sodi leta 1984 objavljeni roman Neznosna lahkost bivanja. Kundera od leta 1978 živi v Parizu, štiri leta kasneje pa je dobil francosko državljanstvo.
Nova pridobitev Slovenske kinoteke
09. 04. 2001 00.00
Slovenska kinoteka je svojo filmoteko te dni obogatila s filmom Nenette in Boni (Nenette et Boni) režiserke Claire Denis, ki je skupaj z Jean-Pol Fargeaujem napisala tudi scenarij. Vrhunsko estetsko delo je opravila med francoskimi režiserkami tudi sicer priljubljena direktorica fotografije Agnes Godard. Z nakupom filma Nenette in Boni Slovenska kinoteka stopa v korak z najnovejšimi trendi evropske umetniške filmske produkcije. Kot eden temeljev priznanega vala francoskih filmov devetdesetih, ki na edinstven, poetičen način obravnavajo socialne tematike, predstavlja Nenette in Boni pomembno pridobitev za kinotečni arhiv in preverjeno naložbo v prihodnost, je sporočil Jurij Meden. Nenette in Boni je na filmskem festivalu v Locarnu leta 1996 prejel zlatega leoparda za najboljši film. Film bo na ogled 
ReAffiliations v Slovenj Gradcu
16. 03. 2001 00.00
V Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so odprli potujočo razstavo trinajstih likovnih umetnic. ReAffiliations je naslov potujoče razstave sedmih avstralskih umetnic, ki so se jim pridružile še štiri iz Avstrije in dve iz Slovenije. Razstava povezuje dve pomembni temi človeške in/ali ženske/kulturne identitete: mater in preseljevanje.
Nominacije za cezarja
30. 01. 2001 00.00
Največ nominacij za cezarja imata filma Okus po drugem v režiji Agnes Jaoui in Harry, prijatelj, ki vam želi dobro, Dominika Molla. Vsak je prejel po devet nominacij za to najpomembnejšo francosko filmsko nagrado, ki jo bodo 24. februarja v Parizu podelili že 26., je povedal predsednik Akademije cezarjev Daniel Toscan du Plantier. Z osmimi nominacijami sledi film z naslovom Saint-Cyr Patricie Mazuy, medtem ko ima Une affaire de gout Bernarda Rappa pet nominacij. Film Taksi 2 v režiji Gerarda Krawczyka, ki si ga je ogledalo več kot 10 milijonov ljudi, pa nima nobene nominacije. Filma Okus po drugem in Harry, prijatelj, ki vam želi dobro, se bosta potegovala tudi za cezarja za najboljši film leta. Med kandidati za najboljšo moško vlogo so med drugim Jean-Pierre Bacri, Charles Berling in Sergi Lopez. Med ženskimi predstavnicami pa se bodo za ta laskavi naslov potegovale Emmanuelle Beart, Juliette Binoche in Isabelle Huppert.
Björk najboljša evropska igralka
03. 12. 2000 00.00
Film Plesalka v temi danskega režiserja Larsa von Trierja je blestel na letošnji podelitvi evropske filmske nagrade. Evropska filmska akademija je von Trierjevemu mjuziklu-melodrami podelila nagrado za najboljši film, režiser in islandska pevka Björk, ki je v filmu odigrala glavno vlogo, pa sta dobila tudi nagradi občinstva. Björk, ki se sicer ni udeležila včerajšnje slavnostne podelitve nagrad na pariškem Eifflovem stolpu, je prejela tudi nagrado za najboljšo evropsko igralko, medtem ko je priznanje za najboljšega evropskega igralca prejel Španec Sergi Lopez za vlogo v francoskem filmu Harry, prijatelj, ki vam želi dobro. Občinstvo pa je za najboljšega igralca izbralo islandskega igralca Ingvarja E. Sigurdssona.
5. Forum evropskega filma
01. 11. 2000 00.00
15 filmov na temo "Imeti 20 let leta 2000 v Evropi" se bo potegovalo za nagrado Don Kihot na 5. Forumu evropskega filma, ki bo potekal od 9. do 14. novembra v Strasbourgu.
Medvešek in Mankoč državna rekorda
20. 09. 2000 00.00
Na olimpijskih igrah v Sydneyju sta nastopila še dva slovenska plavalca in v svojih nastopih postavila tudi nova državna rekorda. Peter Mankoč je na 200 m mešano z 2:03,45 osvojil 18. mesto in le za 12 stotink sekunde zgrešil popoldanski polfinale, Blaž Medvešek pa je bil z 2:01,67 na 200 m hrbtno 23. Polfinale se mu je izmuznil za 59 stotink. V slovenskem taboru z doseženim niso nezadovoljni, saj so v dosedanjih sedmih nastopih zabeležili pet novih državnih rekordov in enega osebnega, žal pa se je Mankoču izmuznil načrtovani polfinale.
Psychedelic v Galeriji Škuc
18. 07. 2000 11.28
V <A HREF=http://www.galerija.skuc-drustvo.si target=_blank> Galeriji Škuc</A> bodo v četrtek zvečer odprli vrata skupinske razstave <I>psychedelic</I>, na kateri se predstavljajo umetniške skupine Apsolutno iz Novega Sada, Department for Public Appearances iz Muenchna, G. R. A. M iz Gradca ter umetniki Thomas Feuerstein (Innsbruck), Cosmin Gradinaru (Bukarešta) in Agnes Szepfalvi in Csaba Nemes (Budimpešta). Kustosa razstave sta Anton Lederer in Margarethe Makovec iz Gradca.
Evropska glasbena noč v Ljubljani
24. 06. 2000 13.28
V ljubljanski Operi bo danes ob 14. uri otvoritvena slovesnost drevišnje Evropske glasbene noči. Na koncertu za povabljene goste z naslovom Pesmi Evrope bo basbaritonist Marcos Fink pel samospeve slovenskih in tujih skladateljev ter slovenske ljudske pesmi, na klavirju ga bo spremljala Nataša Valant. Od 15. do 24. ure bo v operni hiši nato potekalo ''popotovanje skozi glasbo in poezijo Homerja do današnjih dni''. Evropska glasbena noč v Ljubljani bo imela štiri dele. Koncerti bodo potekali pod tematskimi sklopi Od Homerja do polifonije, Od renesanse do opere, Narava in melanholija ter Iz preteklosti v sedanjost. Osemurno popotovanje skozi glasbo in poezijo bo sooblikovalo kar 58 umetnikov iz 18 držav Evrope. To bo druga Evropska glasbena noč. Gre za projekt francoske slikarke Agnes Winter, ki si prizadeva za osveščanje o pestrosti, raznolikosti in bogastvu kultur v Evropi.
Evropska glasbena noč letos v Ljubljani
20. 06. 2000 15.15
V Ljubljanski Operi bo 24. junija druga Evropska glasbena noč, projekt francoske slikarke Agnes Winter, ki si prizadeva za osveščanje o pestrosti, raznolikosti in bogastvu kultur v Evropi. Osemurno popotovanje skozi glasbo in poezijo od Homerja do današnjih dni bo med 15. in 24. uro sooblikovalo kar 58 umetnikov iz 18 držav Evrope.
Evropski rekord Kovacseve
22. 05. 2000 11.33
Na plavalnem mitingu v Monacu je bil sinoči postavljen še en evropski rekord. Madžarka Agnes Kovacs je 50 m prsno zmogla v 31,34 sekunde za devet stotink izboljšala rekord Britanke Zoe Baker, dosežen 29. julija lani na EP v Carigradu.
Evropska glasbena noč in dva literarna večera
12. 05. 2000 20.53
Organizacija Evropska literarna kavarna (Au Cafe de l'Europe), ki so jo na pobudo slikarke Agnes Winter ustanovili maja lani v Parizu v okviru Evropskega doma, drevi ob 19.30 v ljubljanski galeriji Tivoli prireja večer evropske poezije, glasbe in plesa. Prireditev je obenem uvod v glasbeni projekt Evropska glasbena noč, ki bo v ljubljanski Operi 24. junija.
Politični teoretiki o zagatah demokracije
26. 02. 2000 12.51
Priznani slovenski in francoski politični teoretiki se bodo danes v mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na celodnevnem kolokviju posvetili zagatam demokracije danes. Sinoči pa je o tej temi na predavanju že spregovoril teoretik ''demokratične invencije'' in neizprosni kritik totalitarizma Claude Lefort.
Dva svetovna rekorda
10. 12. 1999 19.58
Na evropskem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih v Lizboni sta bila danes dosežena dva nova svetovna rekorda. Švedinja Anne Kammerling je 50 m delfin preplavala v 25,64 sekunde in za 36 stotink izboljšala rekord Američanke Jenny Thompson, postavljen 18. novembra na svetovnem pokalu v Washingtonu. Njena rojakinja Therese Alshammar pa je dosegla nov svetovni rekord na 100 m prosto. Razdaljo je preplavala v 52,80 sekunde in za 21 stotink izboljšala šest let star rekord Kitajke Le Jingyi, dosežen 2. decembra 1993 na Palmi de Mallorci.
Prvi zasebni Muzej sodobne umetnosti
08. 11. 1999 15.49
V avstrijskem Klosterneuburgu pri Dunaju so nedavno odprli prvi avstrijski zasebni Muzej sodobne umetnosti. Prva razstava v stavbi ob porečju reke Donave predstavlja izbor približno 300 slik, skulptur in video del iz približno 4500 objektov celovite zbirke, ki je v lasti zakonskega para, Karla-Heinza in Agnes Essl. Na površini več kot 3200 kvadratnih metrov bodo javnosti na ogled med drugim dela avstrijskih slikarjev kot so Maria Lassnig, Arnulf Rainer ali Guenter Brus ter mednarodnih umetnikov kot so Georg Baselitz in Tony Gragg. Zakonca Essl sta začela s sistematičnim zbiranjem avstrijske sodobne umetnosti v 60-tih letih. V 90-tih letih pa sta se načrtno usmerila tudi na dela evropskih in ameriških umetnikov.