akademik
Izjava slovenskih akademikov
18. 02. 2000 14.40
Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so na skupščini 17. februarja sprejeli izjavo, v kateri najostreje protestirajo proti hitremu postopku sprejemanja zakona o organizaciji in financiranju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. V izjavi, ki jo je danes posredoval sekretar predsedstva SAZU Miha Lesar, je zapisano še stališče, da predlog omenjenega zakona ne urejuje ključnih in že dolgo poznanih problemov organiziranja in financiranja znanosti v Sloveniji in ne upošteva priporočil za prevzemanje pravnega reda Evropske unije''. V zvezi s tem akademiki posebej opozarjajo, da predlog zakona ne vključuje v zadostni meri strokovne javnosti v soodločanje.
Prvo zasedanje novega sabora
02. 02. 2000 21.27
V Zagrebu se je prvič sestalo 151 poslancev novega sabora, v katerem ima koalicijska šesterica 95 poslanskih sedežev. Najmočnejša opozicijska stranka je HDZ s 46 poslanci. Za predsednika sabora so poslanci izvolili Zlatka Tomčića, predsednika kmečke stranke. Tomčić bo do torka opravljal tudi dolžnosti predsednika države.
Predsednik švedske Kraljeve akademije v Ljubljani
24. 01. 2000 15.42
V Sloveniji se mudi predsednik Kraljeve akademije književnosti, zgodovine in nacionalne dediščine s sedežem v Stockholmu prof. Inge Jonsson. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) bo imel dve predavanji, prvo o načrtovanju in financiranju znanstveno-raziskovalnega dela na Švedskem in drugo o Emanuelu Swedenborgu.
O Preprostih stvareh in Svetnikih za vsak dan
24. 01. 2000 14.23
Pol stoletja po prvi izdaji so v Galeriji Družina predstavili drugo, popravljeno izdajo knjige Preproste stvari akademika Emilijana Cevca. Obenem je bil predstavljen tudi drugi del knjige monsignorja Silvestra Čuka Svetnik za vsak dan.
Podelili plakete in nagrade mestne občine Ljubljana
21. 12. 1999 15.18
Na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta so danes podelili plakete in nagrade mestne občine Ljubljana. Sklep o dobitnikih priznanj je mestni svet sprejel že novembra, osrednja govornica, ljubljanska županja Viktorija Potočnik pa je poudarila, da tik pred iztekom stoletja, zaznamovanega s tehnološko revolucijo, pozdravlja ljudi, ki so svoje poslanstvo utemeljili s človekom in ga njemu tudi posvetili.
O bogati zapuščini Antona Slodnjaka
12. 11. 1999 12.59
V počastitev stoletnice rojstva literarnega znanstvenika in univerzitetnega pedagoga Antona Slodnjaka poteka danes na ljubljanski Filozofski fakulteti literarnovedno srečanje. O Slodnjakovem raziskovalnem in pedagoškem delu bo spregovorilo deset strokovnjakov, uvodne pozdravne besede pa sta izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik in dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat.
Kmecl ob dnevu reformacije
31. 10. 1999 10.01
Naša protestantika je daljnosežno in nepredstavljivo pomembno dejanje, slovenski protestanti so slovenščino pognali v krožnico silovite in nujne ustvarjalnosti, je na nocojšnji slavnostni akademiji ob dnevu reformacije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma med drugim dejal slavnostni govornik akademik Matjaž Kmecl. Slovesnosti, ki je potekala pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo, so se udeležili tudi slovenski predsednik Milan Kučan, minister za kulturo Jožef Školč ter drugi predstavniki države.
Slovesna akademija ob Dnevu reformacije
29. 10. 1999 13.22
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo v soboto zvečer slovesna akademija ob Dnevu reformacije. Slavnostni govornik bo akademik Matjaž Kmecl.
Atentat v Turčiji
21. 10. 1999 15.00
Danes je v eksploziji avtomobila umrl nekdanji turški minister za kulturo in pomemben akademik Ahmet Taner Kislali. Kislali je umrl kmalu po prihodu v bolnišnico v Ankari.
Slavisti na kongresu o razvoju jezikoslovja
28. 09. 1999 21.01
Na slovenskem slavističnem kongresu, ki bo potekal od 7. do 9. oktobra v Celju, se bodo udeleženci posvetili predvsem aktualnim vprašanjem razvoja slovenskega jezikoslovja. Prireditelj kongresa, Slavistično društvo Slovenije, ki mu pomaga celjsko slavistično društvo, pričakuje udeležbo več kot 300 učiteljev, profesorjev in znanstvenikov iz Slovenije in zamejstva. Z referati jih bo nastopila približno desetina. Kongres bo delal v sekcijah in plenumu, zadnji, tretji dan kongresa pa je namenjen strokovnim potovanjem pa krajih spodnje Štajerske, pomembnih za jezik, literaturo in kulturo. Na kongresu bodo podelili tudi nagrade Slavističnega društva Slovenije za leto 1999. Konec drugega oktobrskega tedna bo torej Celje ''središče celotnega slovenskega kulturnega prostora,'' poudarja predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Zoltan Jan.
Akademik France Bernik predaval o Goetheju na nemških univerzah
14. 05. 1999 13.46
Na povabilo več nemških univerz je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik France Bernik obiskal več visokošolskih ustanov v tej državi in se tako vključil v praznovanje 250-letnice rojstva nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja (1749-1832). Dr France Bernik je na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, na univerzi Justusa Liebiga v Giessnu in na Filipovi univerzi v Marburgu predaval na temo Recepcija Goethejevega Fausta pri Slovencih.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 1999 21.06
V Sloveniji je danes državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki obeležuje protifašistični boj. Po vsej državi so bile številne prireditve: osrednja državna počastitev praznika je bila v Cankarjevem domu, slavnostni govornik je bil akademik Boris Paternu, udeležil pa se je je tudi predsednik države Milan Kučan. Do leta 1991 smo Slovenci 27. april praznovali kot dan ustanovitve Osvobodilne fronte, od leta 1992 pa ga praznujemo kot dan upora proti okupatorju.
Slovesnosti ob Dnevu upora proti okupatorju
27. 04. 1999 16.06
V Sloveniji je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki obeležuje protifašistični boj.
Jutri osrednja državna akademija ob Dnevu upora proti okupatorju
26. 04. 1999 11.50
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo jutri zvečer osrednja državna akademija ob Dnevu upora proti okupatorju, ki jo pripravlja koordinacijski odbor vlade za izvedbo protokolarnih pravil. Slavnostni govornik bo akademik Boris Paternu, ki je pomemben del svojega znanstvenega dela posvetil raziskovanju umetniške ustvarjalnosti v času NOB, slovesnosti pa se bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Osemdeset let baleta na Slovenskem
02. 03. 1999 15.26
Letos aprila se bomo spominjali 80-letnice organiziranega baleta na Slovenskem, jubilej pa bodo baletni ustvarjalci marca zaznamovali z dvema slavnostnima koncertoma z istim plesnim programom - v soboto, 13. marca, v Ljubljani ter v petek, 26. marca, v Mariboru. K sodelovanju so povabili deset priznanih koreografov in vsi so se vabilu odzvali. Na uro in pol dolgem koncertu bo moč videti devet baletnih točk v izvedbi slovenskih baletnih plesalcev. Režijsko bo koncert postavil Tugo Štiglic. Janez Meglič pripravlja video kaseto o zgodovini slovenskega baleta z naslovom Od slike do prvega filmskega zapisa.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.
Mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju
02. 02. 1999 10.40
V gorenjski metropoli se je danes začel mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju. Na simpoziju sodeluje približno 40 predavateljev prešernoslovcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije, Poljske, Češke in BiH, trajal bo do 5. februarja, zaznamuje pa 150-letnico pesnikove smrti. Srečanje sta pripravila odbor pod vodstvom akademika Borisa Paternuja in mestna občina Kranj, pomeni pa tudi uvod v počastitve pomembnih Prešernovih jubilejev v letošnjem in prihodnjem letu.
Elvis Presley v sumerščini
23. 01. 1999 11.30
Finski akademik Jutta Ammondt, znan po snemanju Presleyevih pesmi v latinščini, pripravlja nov album. Tokrat bo večne uspešnice kralja rock'n'rolla posnel v jeziku starodavnih sumercev. Mala plošča naj bi izšla čez nekaj mesecev, album pa jeseni.
Desetletje na prepihu - Moravčeva kronika prvega desetletja MGL
14. 01. 1999 15.40
Akademik Dušan Moravec, literarni zgodovinar in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja pristal na objavo svojih zapiskov o prvem desetletju delovanja in dela ljubljanskega mestnega gledališča (1951-1961). Iz zapiskov Moravca - izšli so kot dvojna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja (SGM) - je tudi razbrati, da tisti časi ''niso bili kaj bolj naklonjeni gledališču'', da se je ''nacionalni Drami konkurenčno gledališče moralo v začetku boriti za preživetje'', pa tudi, da je gledališka umetnost takratno zapovedano enotnost znala razbijati, ne da bi obenem ogrožala temeljev družbe, sta ob predstavitvi med drugim menila avtor Moravec ter direktor SGM Ivo Svetina.
Umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš
11. 01. 1999 11.49
V 78. letu je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev in glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Rodil se je 20. marca 1921 v Ljubljani, kjer je živel in delal vse življenje. Na državnem konzervatoriju in glasbeni akademiji v Ljubljani (v razredu prof. Slavka Ostrca) je diplomiral leta 1941 in se do leta 1943 izpopolnjeval iz kompozicije v Sieni in Rimu. Ustvarjalno se je najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku 60. let sprejel najnovejša glasbena iskanja. Ramovš je za svoj obsežen in kakovosten opus prejel več priznanj in nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1977 je bil častni član SAZU. Leta 1988 je bil imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije.
Simpozij: 150 let slovenskih narodnih programov
11. 12. 1998 11.24
V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo jutri, 12. decembra, potekal simpozij z naslovom ''150 let slovenskih narodnih programov''. Srečanje, ki ga organizira Društvo 2000, se bo začelo ob 9. uri v Prešernovi dvorani.
V Gorici v četrtek simpozij SEP o manjšinah
23. 11. 1998 14.08
V italijanski Gorici se bo v četrtek, 26. novembra, začel dvodnevni simpozij z naslovom Status manjšin v članicah Srednjeevropske pobude (SEP). Simpozij sta organizirala SEP in Inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) v sodelovanju z italijanskim zunanjim ministrstvom, občino Gorica in univerzo v Trstu, so danes sporočili organizatorji.
Podelitev priznanj za raziskovalne dosežke v znanosti
03. 07. 1998 09.32
V Narodni galeriji so sinoči dr. Milici Kacin Wohinz, prof. dr. Berti Jereb in akademiku prof. dr. Jožetu Pogačniku podelili priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti, dr. Andrej Kranjc pa je prejel Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije. Priznanja je nagrajencem izročil minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, slavnostni govornik pa je bil akademik France Bernik.
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.