akcije
Kdo skriva teroriste?
19. 09. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v pogovoru za CNN zatrdil, da imajo dovolj dokazov, ki kažejo na to, da nekatere države skrivajo teroriste.
Mubarak za konec nasilja
19. 09. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Mubarak poziva Izrael, naj ne odgovori na morebitne napade Palestincev in tako pripomore k zgodovinski priložnosti za konec nasilja na Bližnjem vzhodu.
Islamskega fundamentalizma ne gre podcenjevati
18. 09. 2001 00.00
Z dr. Alešem Debeljakom, predavateljem na Fakulteti za družbene vede, smo se pogovarjali o ciljih islamskih fundamentalistov in posledicah talibanske napovedi svete vojne proti ZDA ob ameriških povračilnih ukrepih.
Robertson o obračunu s teroristi
18. 09. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je za današnjo izdajo britanskega dnevnika Financial Times dejal, da ima zveza Nato moralno dolžnost pomagati ZDA pri obračunu s teroristi.
Evropski časniki o odprtju newyorške borze
18. 09. 2001 00.00
Evropski časniki v današnjih izdajah pišejo o včerajšnjem ponovnem odprtju newyorške borze po terorističnem napadu na ZDA. Ugotavljajo, da so bile posledice štiridnevnega zaprtja Wall Streeta manjše, kot je bilo pričakovati.
ZDA pripravljene na napad
18. 09. 2001 00.00
ZDA se pospešeno pripravljajo na morebitno vojaško akcijo proti Afganistanu. Predsednik George Bush je ukazal mobilizacijo dodatnih 50.000 rezervistov, ki naj bi sodelovali v napadu.
Tudi Iran v protiteroristični koaliciji?
16. 09. 2001 00.00
ZDA so pripravljene preučiti možnost sodelovanja Irana v protiteroristični koaliciji, potem ko je Teheran ostro obsodil mednarodni terorizem. Obžalovanje zaradi smrti nedolžnih ljudi pa je izrazilo tudi skrajno proiransko islamsko gibanje Hezbolah.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Profil terorista samomorilca
15. 09. 2001 00.00
19 teroristov, ki je izvedlo doslej največjo in najbolj krvavo teroristično akcijo, je bilo pripravljenih za svoje dejanje umreti. Kdo so teroristi - samomorilci, zakaj so se pripravljeni žrtvovati za povsem nerazumljive in brezumne cilje, ter kako je mogoče, da človek postane stroj za ubijanje?
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
ZDA za vojaško posredovanje
14. 09. 2001 00.00
Ameriški senat je predsedniku Bushu odobril uporabo vojaške sile proti teroristom in tistim, ki mednarodni terorizem podpirajo. Talibanske oblasti so sporočile, da se pripravljajo na ameriško maščevanje.
Selektivnost bo relativna
15. 09. 2001 00.00
O pripravah Združenih držav Amerike na povračilne akcije za torkov teroristični napad na New Yorku in Washington smo se pogovarjali z Janezom Janšo, bivšim obrambnim ministrom.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Nato proti terorizmu?
12. 09. 2001 00.00
Nekdanji slovenski obrambni minister Janez Janša je pojasnil morebitne povračilne akcije ZDA in vlogo Nata v terorističnih napadih.
Nova misija v Makedoniji?
11. 09. 2001 00.00
Makedonske oblasti poudarjajo, da nasprotujejo podaljšanju mandata zveze Nato, vendar pa so pripravljene sprejeti mednarodne sile pod okriljem Združenih narodov.
V Belfastu mirni protesti
07. 09. 2001 00.00
Severnoirski protestanti so danes s tihim protestom nadaljevali svoje akcije proti katoliškim šolarkam v Belfastu.
BMW odpoklical 530 minijev
03. 09. 2001 00.00
Le nekaj dni pred uradnim začetkom prodaje je nemški proizvajalec avtomobilov BMW zaradi nevarnosti vžiga pri točenju goriva odpoklical vse osebne avtomobile modela mini, ki so jih doslej prodali v tujini.
Mandela dobil rekordni šopek
03. 09. 2001 00.00
Nelson Mandela, znani borec proti rasizmu in nekdanji južnoafriški predsednik, je za 83. rojstni dan dobil šopek rož v katerem je bilo 33.332 lilij in protej.
Nujna žetev v negotovosti
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki zveze Nato in makedonske vlade nadaljujejo pogovore, na katerih skušajo doseči soglasje o količini orožja, ki naj bi ga albanski skrajneži izročili zavezništvu.
Eksplozija v osiješki policiji
23. 08. 2001 00.00
V eksplozijah, ki so ponoči odjeknile na dvorišču policijske uprave v Osijeku, so bili ranjeni trije ljudje.
Legalizacija orožja
09. 07. 2001 00.00
Ob polnoči se izteče rok za oddajo vlog za legalizacijo orožja po novem zakonu o orožju, ki je v veljavi od sedmega januarja letos. Do 30. junija so na policijskih postajah in upravnih enotah prejeli že več kot 2600 vlog, pričakujejo pa da bo ta številka do konca akcije še narasla.
Slovesnost na Šentilju
29. 06. 2001 00.00
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj-Spielfeld na slovensko-avstrijski meji je avstrijska vojska danes pripravila slovesnost ob deseti obletnici akcije, v kateri je v času vojne za Slovenijo 7500 njenih pripadnikov zavarovalo meddržavno mejo. Udeležence sta pozdravila obrambna ministra Avstrije in Slovenije, Herbert Scheibner in Anton Grizold. Slednji, ki je na delovnem obisku pri avstrijskem kolegu, je podporo Avstrije na zvezni in deželni ravni ter podporo v srcih prebivalcev Avstrije v času vojne za Slovenijo označil za dragoceno in neprecenljivo za mlado državo, ki še ni imela posebne mednarodne podpore. Scheibner pa je državljanom Slovenije čestital za odločitev o osamosvojitvi in za dosežke slovenske države v zadnjem desetletju. Obrambna ministra sta tudi odkrila spominsko ploščo, ki spominja na dogodke na slovensko-avstrijski meji pred desetimi leti.
Pahor v Strasbourgu
27. 06. 2001 00.00
Po desetih letih neodvisnosti je Slovenija stabilna demokracija gospodarskega in socialnega napredka, kot ena od vodilnih kandidatk za Evropsko unijo pa je nase prevzela obvezo za zagotovitev miru, stabilnosti in blaginje v vsej Evropi, je v nagovoru pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope danes poudaril predsednik državnega zbora Borut Pahor. Kot je dodal, si bo Slovenija, ki je postala stabilen partner mednarodne skupnosti, prizadevala za krepitev enakih teženj tudi v JV Evropi. Pahor je ob deseti obletnici slovenske državnosti v Strasbourg prispel na povabilo predsednika PS SE lorda Russell-Johnstona, ki mu je za njegovo vodenje slovenske parlamentarne delegacije v PS SE predal diplomo častnega člana.
Že 47 žrtev potresa v Peruju
24. 06. 2001 00.00
V potresu z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je ponoči stresel Peru, je po prvih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, okoli 550 pa jih je ranjenih. Reševalne akcije še tečejo, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev mnogo večje.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Izrael bo spoštoval premirje
20. 06. 2001 00.00
Izraelski varnostni kabinet je odločil, da bo Izrael še naprej spoštoval izraelsko-palestinsko premirje, ki so ga sklenili minulo sredo ob posredovanju direktorja CIA Georgea Teneta. Izrael bo premirje spoštoval kljub temu, da palestinske avtonomne oblasti še niso izpolnile svojih obvez, to je ustavitev terorističnih akcij in aretacija teroristov ter prenehanje vzpodbujanja nasilja, so sporočili po seji varnostnega kabineta.
Japan Airlines obnavlja floto
20. 06. 2001 00.00
Največji japonski letalski prevoznik Japan Airlines je naročil tri nova Boeingova letala znamke 777-200ER, za nakup pa bo moral odšteti 525 milijonov dolarjev. Naročilo za nova letala je začetek akcije te japonske letalske družbe za zamenjavo letal znamke DC-10 z Boeingovimi letali. Nova letala bodo iz Boeinga dostavili najkasneje do leta 2006, z njimi pa bodo zagotovljene letalske povezave med Tokijem in vzhodno obalo ZDA brez vmesnih pristankov.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.