al
Zadnje soočenje med Bushem in Gorom
18. 10. 2000 00.00
Predsedniška kandidata ameriških demokratov in republikancev, podpredsednik ZDA Al Gore in guverner Teksasa George Bush, sta se sinoči v St. Louisu v zvezni državi Missouri pomerila v zadnjem od treh televizijskih soočenj pred volitvami, ki bodo 7. novembra. Po prvih ocenah je bilo zadnje soočenje najboljše doslej, saj so se razlike med političnima filozofijama in programi obeh kandidatov še najbolj izostrile. Bush se je predstavljal kot politik neobremenjen z washingtonskimi razprtijami, ki hoče oklestiti zvezno vlado in njene programe, Gore pa prav nasprotno 
Zadnje televizijsko soočenje kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Ameriška predsedniška kandidata, demokrat Al Gore in republikanec George Bush, se bosta drevi v St. Louisu
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu
04. 10. 2000 00.00
V davišnjem streljanju v bližini Ramale na Zahodnem bregu sta bila ubita dva oborožena Palestinca. V oboroženih spopadih, ki so izbruhnili pretekli četrtek, je bilo doslej ubitih že najmanj 60 ljudi, več kot 1.300 pa je bilo ranjenih. Eden hujših zadnjih incidentov se je zgodil v bližini židovskega naselja Netzarim v Gazi, kjer so izraelski tanki in helikopterji obstreljevali zgradbo, v kateri naj bi se zadrževali paslestinski borci. Ulične bitke so se nadaljevale pozno v noč v bližini Betlehema na Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska uporabila tanke, kljub zagotovilom, da bodo omejili spopade. Palestinski voditelj Jaser Arafat je po današnjih pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu povedal, da je njegovo srečanje z izraelskim premierom Ehudom Barakom odvisno od tega, ali bo prišlo do oblikovanja mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala vzroke za izbruh najnovejšega vala nasilja na zasedenih ozemljih, zagotovila pa naj bi tudi zaščito civilistov pred "pokoli". Srečanje med Arafatom in Barakom je sicer predvideno ob 12.30 po srednjeevropskem času. Sicer je Arafat potrdil, da se bo po pogovorih z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright vrnil v Elizejsko palačo. Palestinskega voditelja v Parizu spremlja delegacija ministrov in svetovalcev, v kateri sta med drugim tudi vodja pogajalcev z Izraelom Saeb Erekat ter minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Egiptovski vladni časnik Al-Ahram pa danes poroča, da se bodo v četrtek v letovišču Šarm el-Šejk ob Rdečem morju na pogovorih o rešitvi krize sešli Arafat, Barak, Albrightova in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Omenjeno srečanje je v torek potrdil tudi Barakov kabinet.
Al Gore bi postal pisatelj
29. 09. 2000 00.00
Al Gore bi se lahko posvetil pisanju, če ne bo zmagal na predsedniških volitvah. "Preden sem postal politik, sem bil sedem let novinar.
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Za manjše davke na goriva
26. 09. 2000 00.00
Na rednem letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav, so včeraj med drugim govorili tudi visokih cenah nafte.
Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Cene nafte v ospredju predvolilne tekme
25. 09. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriških demokratov Al Gore je po podatkih najnovejših raziskav javnega mnenja izgubil
Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,
Delničarjem Telekoma 310 tolarjev na delnico
21. 09. 2000 00.00
Delničarji Telekoma Telekoma so na današnji skupščini za dividende namenili 2 milijardi in 25 milijonov tolarjev, kar je 310 tolarjev na delnico. Delničarje pa bolj skrbi letošnji dobiček. Čeprav so na Telekomu sprva načrtovali, da ga bo za več kot 15 milijard, so pred kratkim to številko zmanjšali skoraj za polovico.
Bush sprejel okvir televizijskih soočenj
18. 09. 2000 00.00
Volilna štaba Republikanske in Demokratske stranke sta se le uspela dogovoriti o televizijskih soočenjih njihovih kandidatov, potem ko so v taboru Georga Busha mlajšega uvideli, da jim nihče resno ne verjame, da se njihov nasprotnik Al Gore le-tem izogiba in hkrati spoznali, da je to zadnja možnost za morebitni preobrat in zmago republikanskega kandidata.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00
Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Filmske zvezde v vlogi režiserjev
16. 09. 2000 00.00
Letošnji mednarodni filmski festival v Torontu je potekal v znamenju filmov, režiranih s strani svetovno znanih filmskih igralcev. Tako so na festivalu svoje filme predstavili Al Pacino, Liv Ullmann, Sally Field in Ed Harris. Pacino in Harris v svojih filmih tudi nastopata, medtem ko sta Ullmannova in Fieldova tokrat ostali za kamerami. Faithless je tako že četrti film, ki ga je Ullmannova režirala. Kot je sama dejala, je nehala igrati zaradi velikega pomanjkanja dobrih vlog za ženske igralke, obenem pa ji režija predstavlja veliko zadovoljstvo. Za Sally Field je film Beautiful, s katerim se predstavlja na letošnjem torontskem festivalu, njen režiserski prvenec. Igralka pa ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti v svojih filmih tudi igrala.
Tudi iraška zastava v Sydneyju
15. 09. 2000 00.00
Mlada iraška atletinja Maisa al Husein - njen nastop na 5000 metrov bo bolj simboličen - upa, da bodo iraški športniki z nastopom na olimpijskih igrah prispevali k odpravi politične osamitve njihove države, ki se je začela po zalivski vojni leta 1991. "Pomembno je, da iraška zastava plapola v Sydneyju," je dejala 22-letna Maisa. Irak je kljub sankcijam sodeloval na zadnjih dveh poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni in leta 1996 v Atlanti.
Pacino vesel, ker ni spremenil imena
14. 09. 2000 00.00
Osemkratni nominiranec za oskarja in enkratni dobitnik zlatega kipca za vlogo
OPEC odloča o naftni krizi
10. 09. 2000 00.00
Članice OPEC na Dunaju razpravljajo o možnosti povečanja proizvodnje nafte za milijon do 1,5 milijona sodčkov nafte na dan. Libijski naftni minister Abdalah al-Badri je danes na Dunaju sporočil, da se je "samodejni mehanizem" organizacije izvoznic nafte (OPEC) za povečanje proizvodnje nafte za 500.000 sodčkov na dan, če cena sodčka 20 dni presega 28 dolarjev, že sprožil. To so viri OPEC pred ministrskim srečanjem članic na Dunaju zanikali. Kuvajtski naftni minister Saud Naser al-Sabah pa je dejal, da bi morda lahko zadostovalo le 650,000 sodčkov dnevno. Libijski minister za nafto Abdullah al-Badri je izjavil, da bo do povečanja proizvodnje prišlo, vendar bo najbrž pod milijonom sodčkov na dan.
Internet povečal gospodarsko rast
08. 09. 2000 00.00
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.
OPEC za znižanje cene nafte
08. 09. 2000 00.00
Ministri držav članic OPEC so v petek prispeli na Dunaj, kjer bo v nedeljo potekalo zasedanje omenjene organizacije.
Je Sadam Husein resno bolan?
04. 09. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein ima raka na limfnem sistemu, zato so člani njegove družine ustanovili družinski svet, ki bi prevzel oblast v primeru njegove nenadne smrti, predseduje pa mu eden od njegovih sinov, piše v včerajšnji izdaji saudski časnik Asharq Al-Awsat, ki se sklicuje na izjave anonimnega iraškega zdravnika.
Al Gore povečal vodstvo pred Bushem
02. 09. 2000 00.00
Predsedniški kandidat Demokratske stranke Al Gore je po
Al Fayed bo tožil ameriško administracijo
30. 08. 2000 00.00
Tri leta po tragični smrti britanske princese Diane in Dodija Al Fayeda v avtomobilski nesreči v Parizu bo Mohamed Al Fajed, Dodijev oče in multimilijonar, tožil ameriško administracijo. Po trditvah Al Fayeda ima ameriška tajna služba CIA na razpolago več kot tisoč strani pomembnih dokumentov o avtomobilski nesreči, v kateri sta umrla Dodi in Diana. Tožbo proti ameriški administraciji bo Al Fayed vložil na tretjo obletnico nesreče, ki bo jutri, 31. avgusta.
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Status Jeruzalema še vedno negotov
28. 08. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je med Arafatovim obiskom v Egiptu izjavil, da med predlogi za rešitev statusa Jeruzalema ni predloga o izraelski suverenosti nad svetimi kraji v Jeruzalemu. Dodal je tudi, da sedanji predlogi sestavljajo zgolj okvir za nadaljnja pogajanja o statusu Jeruzalema, niso pa del dokončne rešitve tega vprašanja.
Spopad med izraelskimi vojaki in člani Hamasa
27. 08. 2000 00.00
V spopadu med pripadniki islamskega gibanja Hamas in izraelskimi vojaki v vasi Asira al-Šamalija na Zahodnem bregu so bile po besedah poveljnika izraelske vojske Izaka Eitana v noči na nedeljo žrtve na obeh straneh. Eitan ni potrdil poročanja neke arabske televizijske postaje, po katerem naj bi bili v spopadu ubiti trije izraelski vojaki, dejal pa je, da so izraelske enote pomotoma ranile enega svojega vojaka. Palestinski viri so davi sporočili, da so pripadniki izraelske vojske v okviru akcije iskanja voditelja islamskega gibanja Hamas Mahmuda Abuja Hanuda ponoči obkolili vas Asira al-Šamalija. Vas je še vedno pod nadzorom Izraelcev. Do incidenta naj bi po prišlo potem, ko so želeli izraelski vojaki preiskati neko hišo, v kateri naj bi se skrival Hanud. Iz hiše so nato islamski borci napadli izraelske vojake. Hanud je bil v spopadu lažje ranjen in je izraelskim vojakom pobegnil v mesto Nablus na palestinskem ozemlju. Izraelske enote so v akciji aretirale enega od pripadnikov Hamasa.
Trnfest se končuje
26. 08. 2000 00.00
S koncertom Al Jones Blues Banda se bo v ponedeljek, 28. avgusta, začel peti, zadnji teden Trnfesta. V torek bodo odprli še zadnjo od treh načrtovanih razstav - Hopital brut, odprtje bo pospremila projekcija animacij. V sredo se bo predstavil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Četrtkovo dogajanje bosta zapolnila poljski Teater Bis in najznamenitejša KUD-ova jazz zasedba Lolita. Konec tedna se bodo na letnem odru KUD-a srečali skaterji, petkov večer pa bo sklenil nastop skupin Psyho-klan in Srečna mladina. Na sobotnem koncertu bo ob harmonikarju Bratku Bibiču nastopila še skupina Madleys, v nedeljo zvečer pa se obeta koncert idrijskih punkerjev Industbug in primorskih zabavljačev Zmelkoow. Nedeljsko dopoldne bo še zadnjič to poletje na ogled lutkovna predstava
Finančna slika predvolilne kampanje
22. 08. 2000 00.00
Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush je v mesecu juliju zbral sedemkrat več denarja kot Demokrat Al Gore. Medtem, ko je Gore od donacij posameznikov zbral 771,000 dolarjev, je Bush prijavil prejemke v višini 5.4 milijona dolarjev. Bushu pri predvolilni kampanji ni bilo potrebno gledati na izdatke, Gore pa je bil pri izdatkih omejen na 15.3 milijonov dolarjev. Po zaključku obeh strankarskih konvencij kandidata ne smeta več prejemati prispevkov za kampanjo, iz državne blagajne pa bosta sedaj prejela vsak po 67.56 milijonov dolarjev. Od marca lani je Bush zbral rekordnih 95 milijonov dolarjev, Gore pa 75 milijonov. Za povečane stroške potovanja in medijske reklame v mesecu juliju je Bush potrošil blizu 10 milijonov, Gore pa okoli 2 milijona dolarjev, slednji predvsem na račun trikratnega povečanja osebja.
Wall street čaka na sestanek odbora
19. 08. 2000 00.00
Ameriški borzni indeksi so včeraj minimalno izgubljali na vrednosti, kar je po mnenju analitikov posledica previdnosti vlagateljev pred torkovim sestankom odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,08 odstotka oziroma 9,16 točke na vrednost 11.046,48 točke, vendar na tedenski ravni dosegel rast 0,17 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,27 odstotka, oziroma 10,53 točke na vrednost 3.930,34, na tedenski ravni pa prav tako kot Dow Jones zabeležil porast za 3,7 odstotka.