alem maksuti
O družbi spektakla
04. 01. 2020 10.30
Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški komunikolog Murray Edelman politično komunikacijo definiral kot neprekinjeno obveščanje o novitetah in stalno konstruiranje in rekonstruiranje družbenih problemov, kriz, nasprotnikov in vodij, kar ustvarja zaporedni niz groženj in upanja.
Kaj je to politična sredina?
23. 11. 2019 07.17
Model strankarskega tekmovanja, imenovan levo–desno, izhaja iz predpostavke, da je tekmovanje političnih strank utemeljeno na programih, katerih vsebino je mogoče opisati z eno samo ideološko dimenzijo.
O Banki Slovenije
16. 11. 2019 07.00
John Maynard Keynes je ob priložnosti pokazal upanje, da bo kmalu prišel dan, ko bodo ekonomski problemi postavljeni na pravo mesto in se bodo ljudje začeli ukvarjati z resničnimi problemi – življenjem in medsebojnimi odnosi. Na žalost se je Keynesova vizija pokazala kot težko uresničljiv cilj. Ekonomska vprašanja (p)ostajajo vedno bolj odrezana od življenja ljudi, ki se pa prav tako velikokrat ne ukvarjajo z življenjem.
Kakršni državljani, takšna oblast
02. 11. 2019 07.28
V politološki literaturi je obče sprejeto stališče, da naj bi strankarske delitve in smeri strankarskega združevanja v osnovi odsevale temeljne razredne, rasne, socialne, etnične, kulturne, religijske in druge delitve v družbi.
Personalizirana politika
19. 10. 2019 07.00
Osnovna teza o personalizaciji politike temelji na domnevi, da je podoba politika – poleg strankarske identifikacije in vprašanj na agendi volilne kampanje – pomembna oziroma včasih celo najpomembnejša determinanta volilne izbire. Moderna teorija o personalizaciji politike oziroma o vplivu značilnosti politika na volilno odločitev posameznika temelji na dveh ključnih argumentih.
Pamet v roke!
12. 10. 2019 07.00
Slovenska politika danes je eno golo moraliziranje. Nikoli do zdaj v politiki ni bilo tako malo politike in tako veliko neumnosti in praznine. Od predsednikov strank, vladnih in opozicijskih, in od marsikaterega ministra lahko slišimo le besede, s katerimi poskušajo braniti lastne interese, v imenu vladajoče ideologije.
O neoliberalizmu
28. 09. 2019 07.01
Pomislite, da je leto 1970 in da vam nekdo reče, da boste leta 2020 za nakup stanovanja v prestolnici potrebovali za 30 let kredita, pri čemer bo mesečni obrok znašal polovico vaše plače. Da morate delati do 65. leta, višina pokojnine (če jo doživite) pa bo tretjina plače. Večina tovarn je zaprta (Litostroj, Mura, Peko …), samozadostnost pa dosega borih 30 odstotkov, kar pomeni, da česen, ki ga jeste, uvozimo iz Pakistana in Indije. Verjetno bi pomislili, da je padla atomska bomba.
O eliti ali t. i. 'globoki državi'
21. 09. 2019 07.00
Po mnenju ameriškega sociologa C. W. Millsa elita kot družbena skupina obstaja samo, če obstaja zavest članov posamezne skupine, da so v vertikalnem klasifikacijskem smislu nad največjim številom posameznikov v družbi. Temelj te enotnosti Mills vidi v psihosocialni strukturi pripadnikov te družbene skupine (imenuje jo elita moči).
O strukturnih reformah
07. 09. 2019 07.00
V slovenski politiki je zagotovo najpogosteje uporabljena sintagma ”strukturna reforma”. Praktično vsi politiki, vladajoči in tisti v opoziciji, govorijo o nujno potrebnih strukturnih reformah na številnih področjih, od zdravstva do javne uprave. Tako med politiki kot v širši javnosti se je vzpostavila predpostavka, da izvedba nujno potrebnih strukturnih reform predstavlja edino pot do razvite in uspešne družbe v prihodnosti.
O teoriji zarote
24. 08. 2019 15.29
Obstoječe znanje o političnem vedenju volivcev priča o naivnosti prepričanja, da ljudje politične voditelje kot take prepoznavajo zaradi njegovih ali njenih spretnosti, kot so inteligenca, znanje, moč ali druge značajske lastnosti. Figura in značaj političnega voditelja temeljita predvsem na odnosu med voditeljem in njegovimi sledilci v specifičnih okoliščinah.
Slovenija je mrtva, naj živi neoliberalizem!
17. 08. 2019 07.00
Z razpadom nekdanje federalne države je nacionalistična ideologija pokazala svojo moč preko homogenizacije naroda. Visoka stopnja nacionalne homogenosti je v Sloveniji (in večini drugih jugoslovanskih republik) razvila tako horizontalno kot vertikalno solidarnost. Ampak stanje vsesplošne evforije in zadovoljstva se je hitro končalo.
O antikomunizmu, nacionalizmu in desnici
03. 08. 2019 07.00
Zgodovinar Eric Hobsbawm je pisal o tem, da je zgodovini potrebna distanca, ne zgolj od strasti, emocij in ideologij, ampak tudi od veliko bolj nevarne želje po doseganju nacionalne "identitete".
O lažnih novicah
28. 07. 2019 10.49
Danes se veliko govori o t. i. lažnih novicah (fake news). Številni znanstveniki, politiki, novinarji in splošna javnost se pogosto sprašujejo o tem, kaj so to lažne novice in ali obstaja univerzalna definicija. Zadeve gredo tako daleč, da se v okviru akademske skupnosti organizirajo konference in drugi dogodki, ki naj bi pripomogli k boju proti lažnim novicam in posledicam, ki jih te imajo za družbo.
O fah idiotih
13. 07. 2019 07.00
Bolonjski proces se veže na Bolonjsko deklaracijo, ki so jo leta 1999 podpisali ministri za izobraževanje iz Evropskih držav. Gre za vsesplošno reformo izobraževalnega sistema, s katero naj bi se izboljšal pretok med sistemom izobraževanja in trgom dela, s čimer naj bi Evropa postala (naj)bolj gospodarsko konkurenčna sila v svetu.
Kaj je levica v Evropi izgubila 9. 11. 1989?
22. 06. 2019 07.00
V jedru delitve med levico in desnico je fundamentalni spopad med delom in kapitalom. To je verjetno srž socialdemokratske ali socialistične ideje. Spopad med delom in kapitalom je v zadnjih nekaj desetletjih prekinjen, pogosto pa se zdi, da delitev levo-desno ne obstaja več, kar v javnem diskurzu ponazarja parola o tem, da so tako ali tako 'vsi isti'.
Čas političnih pošasti
08. 06. 2019 07.00
Nemški politolog Herbert Kitschelt je v svoji študiji, nastali pred točno sedemindvajsetimi leti, napovedal, da se bo v prihodnosti v strankarskih sistemih novih demokracij (demokracij Srednje in Vzhodne Evrope med katere spada tudi Slovenija) vzpostavila jasna povezanost med ideološko identiteto in organizacijskimi oblikami političnih strank.
Šarec zavrnil ugibanja glede domnevne 'kupčije' s Cerarjem
05. 06. 2019 09.57
Predsednik SMC Miro Cerar je ob ugibanjih, da naj bi postal kandidat za evropskega komisarja, zatrdil, da se koalicija o tem še ni pogovarjala in da ta ugibanja trenutno niso na mestu. Kaj pa morebitno povezovanje strank LMŠ in SMC? Politični analitik Alem Maksuti ocenjuje, da LMŠ s tem ne bi ničesar pridobila, saj je SMC politično mrtva stranka.
Evropske volitve, Maščevalci in Igra prestolov
01. 06. 2019 14.21
Ob spremljanju volilnih kampanj, predvsem televizijskih in drugih soočenj kandidatov, lahko, čeprav se ti ljudje motijo, včasih precej sočustvujem z naraščajočim deležem tistih, ki demokracije ne vidijo več kot nujnega pogoja za dobro življenje.
Analitiki: volilna udeležba bo ključna za razplet evropskih volitev v Sloveniji
24. 05. 2019 15.39
Volilna udeležba bo pomembno vplivala, kdo bo prevzel škarje in platno na evropskih volitvah v Sloveniji. Manj ljudi kot bo prišlo na volišča, boljši bo rezultat strank in list s trdno volilno bazo oziroma bolj bo v prid etabliranim strankam, se strinjajo slovenski analitiki.
Maksuti: Rezultat skupne liste SDS in SLS ni ogrožen
21. 05. 2019 12.09
Po velikem soočenju parlamentarnih strank pred evropskimi volitvami smo se o nastopu kandidatov in debati pogovarjali s politologom Alemom Maksutijem. Dejal je, da je bilo soočenje eno boljših v zadnjih letih in da so bile najbolj prepričljive predstavnice levega ter levosredinskega političnega bloka. Dodal je tudi, da rezultat liste SDS in SLS ni ogrožen.
Internet kot orodje v volilni kampanji na Slovenskem
18. 05. 2019 11.12
Razvoj tehnologije, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, je pomembno vplival na način komuniciranja političnih akterjev z volivci. Ne glede na to, ali imajo od tega dejansko korist ali ne, so bile politične stranke v sodobnih demokracijah primorane začeti uporabljati internetno tehnologijo.
Zakaj so TV soočenja pomembna v kampanji?
12. 05. 2019 07.00
Doseg televizijskih soočenj v kampanji je veliko dolgoročnejši od enourne oddaje, v kateri nastopajo kandidati. O soočenjih se govori v javnosti, tudi ko se ta končajo, mediji pa o posameznem soočenju lahko poročajo več dni ali celo več tednov. Kandidati s svojimi izjavami tako volivce dosegajo tudi posredno.
Stranke in EU volitve 2019
27. 04. 2019 06.03
V primeru, ko je vedenje volivcev povezano z njihovimi socio-demografskimi značilnostmi (spol, starost, dohodek, družbeni razred itd.) in je predvidljivo v različnih časovnih točkah oziroma na vsaj dveh volitvah, lahko rečemo, da strankarsko tekmovanje poteka skladno s strukturnimi razcepi.
Tipologija političnih sil v Evropi
13. 04. 2019 16.40
Politična in druge sektorske elite demokracijo razumejo kot statični sistem, ki ga je treba ubraniti pred spremembami, ki jih nosijo kritična obdobja v zgodovini. Eno takih je zagotovo kriza, ki se ji v različnih časovnih točkah pripisujejo različni pridevniki (vojaška, solidarnostna, gospodarska, begunska, moralna kriza itd.), in v katero se je ujela celotna Evropa.
Življenje v kulturi embalaže
30. 03. 2019 07.00
V predstavniških demokracijah velja splošno sprejeta domneva, da so poštene in svobodne volitve ključni element in edini redni institucionaliziran institut, ki državljanom omogoča, da izberejo svoje vladajoče. S tem a priori ni nič narobe. Problem je, da danes živimo času vsesplošne manipulacije oziroma vsesplošne propagande idej, izdelkov in osebnosti.
SMC razpada na obroke: 'Nihče noče biti na ladji, ki tone'
21. 03. 2019 18.27
Po Tanji Fajon, Violeti Tomič, Ljudmili Novak in Ireni Jovevi, stranka SMC, ki je prejela košarico svoje komisarke Violete Bulc, zdaj stavi na moškega. Cerarjevi v prvo bojno linijo za vstop v Evropski parlament pošiljajo poslanca Gregorja Periča. SMC-ju, ki je na zadnjih volitvah izgubila 25 poslancev, tudi sicer hrbet obrača vse več vidnih imen, stranka pa rekordno hitro izgublja podporo tudi v javnomnenjskih anketah. Ali gre torej nekoč velika SMC po poti LDS?
Kaj mobilizira volivce?
09. 03. 2019 13.48
V tako imenovanih stabilnih demokracijah volitve predstavljajo kontinuiran proces izbire predstavnikov ljudstva, ki se za zaupanje volivcev potegujejo v času mandata in nekaj tednov trajajoče volilne kampanje. Če se država v nekem trenutku spoprime z izrazitimi notranje- oziroma zunanjepolitičnimi problemi, nastaja povečan interes javnosti in posledično se poveča udeležba na volitvah.
'Ne opozicija, ampak njegovi vladni partnerji ga lahko odnesejo'
19. 02. 2019 07.18
Priljubljenost Marjana Šarca strmo raste. Njegovi stranki se je javnomnenjska podpora od januarja skoraj podvojila, Šarec je najbolj priljubljen politik. Že minuli mesec je za seboj pustil ne le Pahorja, temveč tudi SDS, ki ji je podpora ta mesec padla na 11 odstotkov. In to kljub menjavam v Šarčevi vladi, ustavni obtožbi in aferi z ukradenim sendvičem.
100. dan vlade: Ni bilo miru, najbolj na okopih s podjetniki
21. 12. 2018 08.16
Po septembrski zaprisegi ministrov v DZ, ki ji je zvečer sledila prva seja vlade Marjana Šarca, mineva njen 100. dan. Sami so najbolj ponosni na dogovor o zvišanju plač v javnem sektorju, so se pa z napovedanimi davčnimi spremembami najbolj zamerili podjetnikom. Vlada sicer sodeč po anketah uživa skoraj 50-odstotno podporo javnosti.
Maksuti: Matej Tonin kot predsednik DZ je nevtralna izbira, ne obris nove koalicije
22. 06. 2018 19.48
Izvolitev Tonina na mesto predsednika DZ je logična izbira, saj ustreza obema političnima opcijama, pojasnjuje Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.