alenka jeraj
Manipulacije, zavajanje in boj za glasove na referendumih
23. 11. 2022 07.44
Na družbenih omrežjih so se pojavile zavajajoče objave, ki sicer spominjajo na referendumsko kampanjo 3xZA, vendar skušajo avtorji z njimi pod pretvezo, da gre za objave koalicijskih strank in Inštituta 8. marec, volivce nagovoriti, naj na referendumih glasujejo proti. Koalicijske partnerice so že napovedale, da bodo zaradi slednjega vložile kazensko ovadbo, zdaj pa so ukrepanje po pravni poti napovedali tudi v Inštitutu 8. marec, v katerem bodo objave predložili odvetnici. Ob tem so poudarili, da je zaskrbljujoče tudi, da ljudje sploh ne vedo, da referendumi potekajo ter o čem se na njih glasuje. O manipulacijah na referendumih so medtem spregovorili tudi trije poslanci SDS, stranke koalicije pa so volivce pozvale, naj pokažejo, da 24. april ni bil le naključje.
Kaj prinašajo zakoni, o katerih bomo glasovali na trojnem referendumu?
28. 10. 2022 06.00
Začela se je referendumska kampanja. Čez mesec dni boste na trojnem referendumu odločali o treh spremembah zakonov: Zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o javni Radioteleviziji. Kaj prinašajo zakoni?
SDS vložila podpise za referendume, koalicija pravi, da gre za zlorabo
12. 10. 2022 14.06
Opozicijska stranka SDS je šesti dan zbiranja podpisov za razpis treh referendumskih pobud, in sicer referenduma o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi, škatle s podpisnicami odnesla v DZ. Poslanci stranke so ob tem povedali, da želijo odpraviti "napačno politiko sedanje vlade, ki siromaši vsakega med nami". Izjave so podali tudi predstavniki treh koalicijskih strank, ki SDS očitajo zlorabe akta, s katero bo "naredila škodo ljudem".
Zakon o dolgotrajni oskrbi: 'To je politični maček, brez repa in glave'
07. 10. 2022 06.00
Zakon o dolgotrajni oskrbi je vsebinsko bolj zahteven, potrebnega je nekaj premisleka in smiselno je vedeti, kaj sploh zakon prinaša, predvsem pa, kaj bo prinesel oskrbovancem domov za starejše. Če morajo za oskrbo v domu danes nekateri odšteti tudi krepko čez 1000 evrov, bi z njihovih pleč, po zakonu, odpadel strošek za oskrbo, ki bi ga po noveli zakona krila državna blagajna – oskrbovanec bi plačeval samo stroške nastanitve. Koliko naj bi ta znašala, v zakonu ni jasno določeno.
SDS zbral podpise za razpis referendumov. Koalicija: Ponovili bomo 24. april
06. 10. 2022 09.22
Rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu spremembe zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTV Slovenija in predlogu spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi se izteka, vendar pa je prvi mož SDS Janez Janša sporočil, da ima stranka podpise za njihove zahteve že v svojem žepu. Kot je dejal, so namreč zbrali 157.138 "pravilno overjenih podpisov na upravnih enotah". "SDS je z zbranimi podpisi prebila zvočni zid. To je ogromna številka in je številka, ki predvsem zavezuje," je dejal Branko Grims. Koalicija medtem napoveduje ponovitev 24. aprila, "ko so državljani rekli ne vladi Janeza Janše".
Izteka se rok za zbiranje podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov
05. 10. 2022 06.51
Izteka se 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTVS in predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Pobudnica vseh treh je SDS, ali jim je že uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov za vsakega izmed referendumov, pa v stranki ne razkrivajo.
Novela zakona o RTVS znova potrjena, SDS začel postopek za referendum
21. 07. 2022 13.16
Državni zbor je na današnji izredni seji ob vnovičnem odločanju o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, na katero je Državni svet v sredo vložil odložilni veto, novelo potrdil. Za novelo je glasovalo 50 poslancev, proti pa 24. Za vnovično potrditev novele je bilo treba sicer zbrati vsaj 46 glasov. V SDS so zaradi nasprotovanja zakonu vložili nekaj več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. Zakonu nasprotujejo, saj bi ta po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj pomenil "konec neodvisne RTVS".
Vladnemu predlogu novele zakona o RTVS zelena luč odbora za kulturo
11. 07. 2022 07.38
DZ je na izredni seji odločil, da bo predlog vladne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim želi vlada depolitizirati RTVS, obravnaval po nujnem postopku. Tako je glasovalo 49 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 24. Odbor DZ za kulturo je nato na nujni seji z devetimi glasovi za in šestimi proti za obravnavo na seji DZ po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele. Koalicijski poslanci so poudarjali, da bo RTVS z njim depolitizirana, v SDS in NSi pa so podvomili v iskrene namene vlade.
Odbor DZ proti razpisu referenduma o RTV Slovenija
24. 06. 2022 14.43
Odbor DZ za kulturo je zavrnil predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija, po katerem prispevek RTV ne bi bil več obvezen. Za razpis referenduma je glasovalo pet poslancev, proti pa devet.
Odbor DZ za končanje pritiskov na uredniško avtonomijo na RTVS
22. 06. 2022 14.35
Odbor DZ za kulturo je pozval vodstvo RTV Slovenija, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti. Nemudoma naj tudi preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost in institucionalno avtonomijo zavoda ter spet vzpostavi pogoje za neodvisno delo novinarjev. Hkrati naj preneha z diskreditacijami zaposlenih in pritiski nanje, so pozvali.
SDS nezadovoljen z razrezom delovnih teles, Knovs še brez predsednika
09. 06. 2022 15.29
Državni zbor je na izredni seji soglasno imenoval predsednike in podpredsednike nekaterih delovnih teles DZ. Predlog sklepa so v DZ vložili poslanske skupine Svoboda, SDS in SD. Štiri delovna telesa bodo vodili poslanci SDS. Stranka zaradi razreza, ki jim je dodelil le pet predsedniških mest, nanje sprva ni želela imenovati svojih članov. Nezapolnjeni ostajata še predsedniški mesti komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter ustavne komisije DZ.
SDS predlaga tudi referendum o zakonu o RTV Slovenija
18. 05. 2022 08.23
Potem ko so v poslanski skupini SDS predlagali referendum o zakonu o vladi, so zdaj enak predlog podali tudi za spremembe zakona o RTVS, ki ga DZ obravnava na izredni seji. S tem se bo tudi postopek odločanja o tem predlogu, ki ga je koalicija nameravala zavrniti, zavlekel.
Prva predsednica DZ-ja poslancem: 'Mi dajemo ljudem zgled'
13. 05. 2022 06.14
Novoizvoljeni poslanci so se sestali na ustanovni seji državnega zbora. S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je bil deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. DZ je dobil tudi prvo predsednico v zgodovini, to je postala Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev. "Dolgo smo čakali, ampak verjamem, da bo s tem, ko bo krmilo državnega zbora prevzela ženska, nastopilo novo obdobje v naši parlamentarni zgodovini," je dejala v prvi izjavi po imenovanju. Podpredsednica je postala Meira Hot iz vrst SD-ja.
Poslanci v DZ: kdo odhaja in kdo prihaja?
25. 04. 2022 13.15
Volitve so močno premešale karte na političnem prizorišču in posledično hram demokracije zapuščajo številna znana imena. Med njimi so vsi poslanci LMŠ, SAB in DeSUS, SDS je 'izgubil' Hojsa, Pojbiča in Škrinjarjevo. A za svež veter bo poskrbel novinec in hkrati zmagovalec volitev, Gibanje Svoboda Roberta Goloba, s katerim v DZ med drugim prihajajo nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, nekdanji boksar Dejan Zavec ter povratnika, tržiški župan Borut Sajovic in nekdanja TV-voditeljica Tamara Vonta.
Novi (stari) poslanci: med njimi tudi Dejan Zavec
24. 04. 2022 23.27
V novem sklicu državnega zbora bo le pet strank, med poslanci pa vsi njihovi voditelji: Robert Golob, Janez Janša, Matej Tonin, Tanja Fajon in Luka Mesec. Med ministri odhajajoče vlade so se NSi-jevi na volitvah odrezali veliko bolje kot SDS-ovi. Med poslanci bosta po novem nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič in boksar Dejan Zavec.
O demografiji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu: 'Korupcija v zdravstvu je luknja brez dna'
09. 04. 2022 08.20
V predvolilnem soočenju 24ur.com, ki ga je vodil Gregor Trebušak, so svoja mnenja o perečih temah soočile Meira Hot (SD), Tina Bregant (Povežimo Slovenijo), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje svoboda), Alenka Jeraj (SDS) in Maša Kociper (SAB). V debati so se dotaknile tem, kot sta slaba demografska slika Slovenije in prisotnost žensk v politiki, spregovorile so o razmerah v zdravstvu in na področju vzgoje in izobraževanja ter se dotaknile vprašanja pravne države.
Kaj je res in kaj ne, ko predstavnice strank govorijo o zdravstvu, šolstvu in pravni državi?
09. 04. 2022 08.24
Po prvem soočenju našega spletnega portala 24ur.com, ki ga je v studiu oddaje Svet vodil Gregor Trebušak, objavljamo ugotovitve novinarjev rubrike Dejstva, ki je v živo znova preverjala resničnost izjav. Tokrat so se soočile predstavnice petih političnih strank: Alenka Jeraj (SDS), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje svoboda), Meira Hot (SD), Maša Kociper (SAB) in Tina Bregant (Povežimo Slovenijo). V ospredju pa vrtci, zdravstvo, maske in pravna država.
S petimi kandidatkami o tem, kako bo z maskami, vrtci, plačami in pravno državo po volitvah
08. 04. 2022 19.48
Dobra dva tedna pred volitvami se tudi v uredništvu oddaje Svet začenjajo soočenja. Prvo si boste lahko ogledali že v soboto na naši spletni strani. Gostili bodo pet predstavnic političnih strank, pet ženskih kandidatk, s katerimi so govorili o tem, kakšno prihodnost smo ustvarili za otroke. Nas bo čez deset let res tri milijone, kot obljublja ena od političnih strank? Kako bo z maskami, vrtci, plačami, zdravniki in pravno državo po volitvah?
Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat
01. 04. 2022 17.09
Inštitut 8. marec, ki poziva k oddaji podpisa v podporo njihovemu predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, je sporočil, da so od inšpektorata dobili poziv za pojasnila glede kampanje. Prekrškovni organ je začel zbirati pojasnila in dokaze o njihovih domnevnih prekrških volilne zakonodaje. Kot so poziv komentirali v 8. marcu, se je zgodilo vse, kar so javno napovedali pred dvema dnevoma, in sicer da oblast ne bo izbirala sredstev za diskreditacijo.
Inštitut 8. marec začel zbirati podpise proti škodljivim posegom politike
30. 03. 2022 08.15
Danes ob polnoči je začel teči 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo predlogu Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, kot ga predlaga Inštitut 8. marec. Za vložitev predloga novele in začetek zakonodajnega postopka je potrebnih 5000 overjenih podpisov, rok se izteče 28. maja. Inštitut je na ljubljansko upravno enoto oddal prvih 840 podpisov. "Ciljamo na to, da zberemo bistveno več kot 5000 podpisov," je ob tem dejala predstavnica inštituta Mojca Lukan. Medtem so opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB sporočile, da podpirajo predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike.
Shod ob 8. marcu: 'Namesto rož enako plačilo žensk in dostojne pokojnine'
08. 03. 2022 16.43
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, je na ljubljanskem Kongresnem trgu potekal shod, na katerem so udeleženci izpostavili neenakovreden položaj žensk v Sloveniji. "Ženske pogosto delajo v poklicih, ki so najslabše plačani, ob tem pa še vedno večinsko prevzemajo skrb za otroke in starejše," so poudarili tudi gostje dogodka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Opozorili so na po njihovem mnenju lažen občutek, da so ženske v Sloveniji enake moškim. Tudi državni svet nadaljuje s tradicijo tematskih omizij ob 8. marcu. Kot so poudarili, je delež poslank v slovenskem parlamentu pod evropskim povprečjem.
Inštitut 8. marec vložil začasno odredbo zoper poslanki SDS in sekretarko Godčevo
26. 01. 2022 16.04
V Inštitutu 8. marec so se zaradi vse več žaljivih sporočil in neupravičenega obsojanja odločili za pravno ukrepanje. Zaradi očitkov o vpletenosti inštituta v pošiljanje grozilnih pisem nekaterim vidnim predstavnikom vladne koalicije so vložili začasno odredbo zoper poslanki SDS Mojco Škrinjar in Alenko Jeraj ter državno sekretarko Jelko Godec.
Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, Poklukar: To je zgodovinski trenutek
09. 12. 2021 13.33
DZ je s 44 glasovi za in 42 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Potrdili predlog novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah
02. 12. 2021 17.38
Odbor DZ za kulturo je na seji potrdil predlog novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki so ga v DZ vložili nepovezani poslanci. Z njim se v slovenski pravni red vnaša evropska direktiva s tega področja. S predlagano rešitvijo se strinja tudi vlada.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prestal tudi drugo obravnavo
24. 11. 2021 07.13
Kljub številnim pomislekom, ki jih je na izredni seji o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi izrazil del opozicije, največ pomanjkljivosti so ob tem izpostavili na področju financiranja, je predlog prestal tudi svojo drugo obravnavo. Od 79 navzočih poslancev jih je za predlog zakona glasovalo kar 64, proti pa so bili le štirje. S tem so sprejeli vsa koalicijska dopolnila, dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili.
Želijo, da Furs pod drobnogled vzame Odlazkovo medijsko skupino
11. 10. 2021 21.05
Odbor DZ za kulturo je na zahtevo SDS in SMC razpravljal o lastništvu medijev v Sloveniji in koncentraciji medijskega prostora. Sejo so obstruirali člani odbora iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levica, ostali so se osredotočili na lastništvo Martina Odlazka v medijih. Odbor je med drugim Fursu predlagal, naj preveri nakupe medijev v njegovi skupini.
Odbor DZ za kulturo ni potrdil predlaganih priporočil o finančnem izčrpavanju STA
07. 10. 2021 21.56
Odbor DZ za kulturo ob glasovanju devet za in devet proti ni potrdil predlogov priporočil o tem, naj vlada zagotovi financiranje javne službe STA, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji DZ. Pobudo in zahtevo za sklic izredne seje DZ v zvezi z "načrtnim finančnim izčrpavanjem hrbtenice slovenskega novinarstva STA s strani vlade" so pripravili v poslanski skupini SAB. Podpise pod zahtevo za sklic izredne seje DZ so poleg prvopodpisane Alenke Bratušek (SAB) prispevali še ostali opozicijski poslanci SAB, LMŠ, SD, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Komisija bi Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot odvzela status
04. 10. 2021 19.14
Komisija DZ za peticije, ki je v nadaljevanju skupne seje z odborom DZ za kulturo obravnavala vprašanje t. i. rumenih jopičev, se je s sklepom zavzela, da se Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot odvzame status društva v javnem interesu. Odbor pa bo zaradi nesklepčnosti glasoval prihodnjič. Poslanci SDS in NSi so sejo obstruirali.
'Ne rešujete težav, temveč jih ustvarjate, in ljudje imajo tega dovolj'
24. 09. 2021 06.07
Kdo stoji za protesti in nasilnimi izgredi, ki so se zgodili prejšnjo sredo? Upor dela Slovenije zaradi covidnih ukrepov je vse večji, Slovenija pa je medtem edina država v Evropi, ki je obarvana temno rdeče. "Nekaj je narobe ali z ljudmi ali pa z oblastjo, da tako izstopamo v negativnem smislu," pravi Nemec in dodaja: človeško je, da smo nenaklonjeni ukrepom, ko pa jih vlada predlaga na način, ki je popolnoma skregan z zdravo pametjo, ustavo in zakoni. Jerajeva odgovarja, da težava z necepljenjem ni povezana z zaupanjem v vlado. Z mirnimi shodi ni nič narobe, težava je v tem, da niso prijavljeni, dodaja.
Poslanci zaman čakali na odgovore o zasebnih druženjih premierja Janše
16. 09. 2021 20.07
Na razkritje fotografij predsednika vlade Janeza Janše na jahti, kjer se je družil z vplivnim lobistom Božem Dimnikom in podjetnikom Andrejem Marčičem, se je odzvala tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar. Kot pravi, jo čudi, da medije bolj zanimajo javna sredstva kot to, da je predsednik vlade prejel nagrado osebnost leta Srednje in Vzhodne Evrope. Na odgovore v zvezi s premierjevimi zasebnimi druženji so medtem zaman čakali tudi poslanci.