alfred
Literarno nagrado Puškin bo prejel Mamlejev
20. 05. 2000 11.31
Literarno nagrado Puškin za leto 2000 bodo podelili 60-letnemu moskovskemu pisatelju Juriju Vitaljeviču Mamlejevu. Ruskemu pisatelju bodo nagrado v vrednosti 40.000 mark podelili na mednarodnemu kongresu PEN 26. maja v Moskvi, je pred dnevi sporočil sklad Alfred Toepfer F.V.S. v Hamburgu. Žirija se je za Mamlejeva odločila zaradi njegovega ''presenetljivega in nezamenljivega opusa'', ki ga je ustvarjal od 50. let dalje. V novelah in romanih, ki so do leta 1990 izhajali le v tujini, se je Mamlejev loteval tem, kot so smrt in nesmrtnost, nihilizem in spiritualnost, beda vsakdanjika in iskanje smisla. Nagrado Puškin je sklad F.V.S. ustanovil leta 1989, in sicer za rusko pisoče pisatelje.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne
04. 05. 2000 19.47
Druga svetovna vojna je zahtevala približno 55 milijonov smrtnih, 9. maja letos pa mineva 55 let odkar se je na evropski tleh končala doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva.
Delegacija OVSE na Kavkazu
22. 03. 2000 07.44
Delegacija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je včeraj odpotovala na Kavkaz, kjer bo preučila možnost vrnitve stalne misije OVSE v Čečenijo. Delegacija, ki jo vodi avstrijski veleposlanik pri OVSE Alfred Missong, bo obiskala mesta Grozni, Argun in Gudermes, načrtovan pa je tudi obisk v begunskem taborišču v Ingušetiji.
Pritožbe Avstrije pri Evropskem sodišču
06. 03. 2000 16.25
Vodja avstrijske socialdemokratske stranke Alfred Gusenbauer je izrazil skrb zaradi uvajanja sankcij proti Avstriji. Zavrnil je vse zahteve tujih politikov, ki se nanašajo na poskuse strmoglavljanja nove koalicije. Posamezne bojkote drugih držav EU je Gusenbauer označil kot "popolno neumnost".
Klima odstopil s položaja predsednika stranke
17. 02. 2000 21.19
Nekdanji avstrijski kancler Viktor Klima je sinoči presenetil javnost s tem, ko je napovedal nepreklicni odstop s položaja predsednika socialdemokratov (SPOe). Neuradno naj bi bil glavni razlog za odstop izčrpanega nekdanjega kanclerja neuspeh pri sestavi vlade po tednih napornih pogajanj ter odhod stranke v opozicijo.
Gusenbauer zamenjal Klimo
17. 02. 2000 19.25
Alfred Gusenbauer je postal novi predsednik avstrijske socialdemokratske stranke (SPOe) in na položaju zamenjal Viktorja Klimo, ki se je po neuspelih pogajanjih za oblikovanje vlade z ljudsko stranko (OeVP) sedaj poslovil tudi z vodilnega položaja v SPOe.
Slovenski pesniki in pisatelji v švedskih prevodih
06. 02. 2000 17.59
Ob slovenskem kulturnem prazniku in po več kot sto letih slovensko-švedskega kulturnega sodelovanja, ki ga je s svojimi prevodi slovenske literature, med njimi Prešernovih pesmi in Aškerčevih balad, utemeljil švedski profesor, pesnik in prevajalec Alfred Jensen, bodo jutri, 7. februarja, ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo z naslovom Slovenski pesniki in pisatelji v švedski prevodih od leta 1895. Razstavo je pripravilo slovensko-švedsko društvo, ki v Ljubljani deluje od leta 1994.
Oblikovan predlog avstrijske vlade
03. 02. 2000 09.18
Vodstvo avstrijske ljudske stranke (OeVP) je v noči na četrtek na Dunaju odobrilo koalicijski sporazum s svobodnjaki (FPOe). Proti sporazumu je bil en sam član, vzdržanih pa ni bilo. Predsednika obeh strank, Wolgang Schuessel in Joerg Haider, naj bi danes predsedniku države Thomasu Klestilu predala seznam bodočih ministrov nove avstrijske vlade, na srečanju pa naj bi na željo avstrijskega predsednika podpisali izjavo o ''temeljnih vrednotah evropske demokracije''. OeVP in FPOe sta se pri razdelitvi ministrstev dogovorili, da naj bi Schuessel postal novi avstrijski kancler, obe stranki pa naj bi imeli po pet ministrov. Svobodnjaki naj bi prevzeli vodenje ministrstev za pravosodje, finance, socialo, obrambo in infrastrukturo. Notranje in zunanje ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo ter gospodarstvo in izobraževanje pa bo v domeni OeVP.
Trubadur uspešen v Zagrebu
01. 02. 2000 17.39
Po dveh uspešnih koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 27. in 29. januarja, so se Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Letonjo, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana in solisti danes vrnili z izredno uspešnega gostovanja v Zagrebu, kjer so v dvorani Vatroslav Lisinski sinoči nastopili s koncertno izvedbo Verdijevega Trubadurja. Projekt je zbral okrog sebe tudi vrhunsko pevsko zasedbo. Kot solisti so, tako kot minuli teden v Ljubljani, nastopili sopranistka Marjana Lipovšek v vlogi Azucene, tenorist Janez Lotrič kot Manrico, sopranistka Joanna Kozlowska kot Leonora, baritonist Michael Kraus kot grof Luna, basist Alfred Burgstaller kor Ferrando, ob njih pa še obetajoča mlada slovenska interpreta, sopranistka Mateja Arnež kot Ines in tenorist Matjaž Stopinšek kot Ruiz.
Verdijev Trubadur z Lipovškovo in Lotričem
27. 01. 2000 16.22
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo drevi ob 19.30 peti oranžnoabonmajski koncert Orkestra Slovenske filharmonije (SF) z dirigentom Markom Letonjo in obenem prvi od treh načrtovanih koncertnih izvedb Verdijevega Trubadurja z vrhunsko mednarodno pevsko zasedbo. Ob Slovenskem komornem zboru in zboru Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana bodo kot solisti nastopili sopranistka Marjana Lipovšek v vlogi Azucene, tenorist Janez Lotrič kot Manrico, sopranistka Joanna Kozlowska kot Leonora, baritonist Michael Kraus kot grof Luna, basist Alfred Burgstaller kor Ferrando, ob njih pa še obetajoča mlada slovenska interpreta, sopranistka Mateja Arnež kot Ines in tenorist Matjaž Stopinšek kot Ruiz.
Flisarjevo Jutro bo lepše v Gradcu
15. 12. 1999 14.43
Nemška praizvedba doslej najuspešnejše in z nagrado Prešernovega sklada nagrajene drame Jutri bo lepše, v prevodu Morgen, ki jo je Gledališče v kleti (Theater im Keller) iz Gradca 6. decembra krstilo v okviru ambicioznega projekta Neznani sosedje - Projekt za Gradec 2003, je pri tamkajšnjem občinstvu in kritiki naletelo na izjemen uspeh, je sporočilo Slovensko komorno gledališče s sedežem na Vodnikovi domačiji v Ljubljani.
V Gradcu projekt Neznani sosedje
06. 12. 1999 16.38
Gledališče v kleti (Theater im Keller) iz Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki deluje že pol stoletja, drevi krstilo ambiciozni projekt Neznani sosedje - Projekt za Gradec 2003. Zajel bo predstavitev sodobne dramatike Slovenije, Italije, Madžarske, morda tudi Hrvaške in Srbije, in trajal do leta 2003, ko bo Gradec t.i. kulturna prestolnica Evrope.
Pekel nad Jupitrom
01. 12. 1999 08.06
Na Jupitrovi luni Io je istočasno dejavnih kar 100 vulkanov, je moč videti na doslej najostrejših fotografijah, ki jih je posnela vesoljska sonda Galileo, ki kroži v Jupitrovem sistemu. Sonda je Io preletela oktobra na višini 611 kilometorv. ''V primerjavi z Io je Dantejev pekel podoben raju,'' je fotografije ocenil ameriški planetolog Alfred McEwen z univerze Arizona. Eden od vulkanov na luni Io z imenom Loki naj bi bil tudi največji ''kotel'' v sončnem sistemu - proizvaja več toplote kot vsi aktivni vulkani na Zemlji.
Največja imena avstrijske umetnosti v Linzu
23. 11. 1999 18.07
V Novi galeriji v avstrijskem Linzu bo od 16. decembra do februarja prihodnje leto na ogled razstava največjih del avstrijske umetnosti, v okviru katere bodo predstavili sto mojstrovin iz obdobja sto let. Sto slik, skulptur in grafičnih listov izvira iz zbirke Nove galerije. Pri izbiri del so se organizatorji razstave osredotočili na to, da bi za vsako leto izbrali po enega umetnika z najbolj značilnim delom. Po besedah direktorja galerije Petra Bauma gre za pomembno obdobje v zgodovini umetnosti, ki so ga zaznamovali odločilne smeri umetniškega ustvarjanja, spremembe in raznolikosti, stilistične tendence in odlični umetniški prispevki. Med umetniki bodo na razstavi predstavljeni Alfred Kubin, Egon Schiele kot tudi dela arhitekta Hundertwasserja, Hermanna Nitscha in Alfreda Hrdlicke.
Nagrada za življenjsko delo Harrisonu Fordu
06. 11. 1999 17.46
Ameriški filmski igralec Harrison Ford je za svoje življenjsko delo dobil nagrado Life Achievement Award, ki jo podeljuje Ameriški filmski inštitut. Omenjeno nagrado bo Harrison Ford, ki je znan po vlogah v filmih kot npr. Indiana Jones in Vojna zvezd, prejel 17. februarja 2000 v kalifornijskem Beverly Hillsu.
Za zaščito manjšinskih skupnosti v Italiji
02. 11. 1999 13.11
Slovenska skupnost (SSk) se bo v petek, 5. novembra, v Vidmu udeležila manifestacije za odobritev okvirnega zakona za zaščito manjšinskih jezikovnih skupnosti v Italiji, katere pobudnika sta videmski nadškof Alfred Battisti in rektor videmske univerze Marzio Strassold.
Henry Ford - poslovnež stoletja
01. 11. 1999 20.43
Revija Fortune je izbrala Henrya Forda (1863-1947) za poslovneža stoletja, saj naj ne bi njegove podjetnosti presegal prav nihče. Ford je iz avtomobila, ki je bil najprej igračka bogatašev, naredil nepogrešljivo prevozno sredstvo vsakega delavca in bil po mnenju omenjene revije prvi, ki je ustvaril množično tržišče ter način zadovoljevanja povpraševanja.
100 let rojstva mojstra grozljivk
13. 08. 1999 09.38
V svetu filmske umetnosti danes praznujejo stoletnico rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchcocka. V Londonu, kjer se je slavni režiser rodil, so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel pred odhodom v Hollywood, kip so mu postavili tudi v New Yorku, v Los Angelesu pa se ga bodo spomnili na slavnostni akademiji.
Stoletnica rojstva Hitchcocka
01. 08. 1999 13.27
V Hollywoodu so ob 100. obletnici rojstva Alfreda Hitchcocka odkrili doprsni bronasti kip mojstra srhljivk. Slovesnosti se je udeležila tudi igralka Tippi Hedren, ki je odigrala glavno vlogo v Ptičih. Predstavniki Universal Studios so v spomin na Hitchcockovo klasiko iz leta 1963 spustili udomačenega krokarja, ki je med slovesnostjo pristal na kipu. Alfred Hitchcock se je rodil 13. avgusta leta 1899.
Puškinova nagrada dvema ruskima piscema
22. 05. 1999 14.16
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Puškina bodo njegovo nagrado letos podelili dvakrat. Prejela jo bosta pesnika Oleg Čuhoncev iz Moskve in Aleksander Kušner iz St. Peterburga, so sporočili iz Sklada Alfred Toepfer v Hamburgu, ki podeljuje nagrado v višini 40.000 mark. Ob tej priložnosti bodo praznovali tudi desetletnico obstoja Puškinove nagrade. Obenem so podelili tudi štipendije za obisk tujih ustanov v višini 6000 mark, prejela pa sta jo pisatelj Mihail V. Butov iz Moskve in pesnica Tatjana A. Voltskaja iz St. Peterburga.
Župan Gradca Alfred Stingl na prijateljskem obisku v Mariboru
14. 05. 1999 19.54
V Mariboru je bil danes popoldne na krajšem prijateljskem obisku župan avstrijskega Gradca Alfred Stingl, ki ga je sprejel mariborski župan Boris Sovič.
Župan Gradca Alfred Stingl na obisku v Ljubljani
13. 05. 1999 16.41
Na enodnevnem uradnem obisku v Ljubljani se danes na povabilo ljubljanske županje Viktorije Potočnik mudi župan Gradca Alfred Stingl.
Končana okoljevarstvena konferenca v Velenju
28. 03. 1999 21.04
Ob koncu tridnevne mednarodne okoljevarstvene konference z naslovom Okoljevarstvo, nov motor za zaposlovanje, ki jo je Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pripravila s pomočjo Kalandrovega društva in nizozemske Fundacije Alfred Mozer, so udeleženci strnili ugotovitve konference v spoznanje, da varovanje okolja ponuja številne možnosti za zaposlovanje.
Drugi dan mednarodne okoljevarstvene konference
27. 03. 1999 03.27
Drugi dan tridnevne mednarodne okoljevarstvene konference, ki jo z naslovom Okoljevarstvo, nov motor za zaposlovanje pripravlja ZLSD s pomočjo Kalandrovega društva in nizozemske fundacije Alfred Mozer, bodo na konferenci sodelovali tuji in domači strokovnjaki.
Ustanovili Rusko stranko Margaret Thatcher
27. 02. 1999 08.56
V Sankt Peterburgu so ustanovili tako imenovano Rusko stranko Margareth Thatcher, ki se sklicuje na ideje nekdanje britanske premierke. Namen ustanoviteljev stranke, ki temelji na gospodarski doktrini politike Margareth Thatcher, je izvleči Rusijo iz več desetletij trajajočega ateizma in totalitarizma. Ustanovno srečanje, ki se ga je udeležilo več deset pristašev stranke, je potekalo v Hiši prijateljstva v središču mesta, kjer so razobesili velikanski portret železne lady. Po besedah ustanoviteljev je glavni cilj stranke, ki naj bi jo uradno podprli britanski konzervativci in dobrodelna ustanova Margareth Thatcher, premagati gospodarski in politični zaton Rusije ter razviti in popularizirati doktrino železne lady. Ustanovne slovesnosti se je udeležil tudi Sir Alfred Sherman, nekdanji pomočnik Margareth Thatcher.
Ritter napoveduje podražitev čokolad
28. 01. 1999 07.54
Tovarna čokolade Alfred Ritter je lani kljub stagnaciji na tržišču čokolade povečala prihodek za devet odstotkov na rekordnih 507 milijonov mark, pri čemer so morali število delovnih mest zmanjšati na 810. Za letos napovedujejo predstavniki Ritterja podražitev čokolade zaradi pričakovane podražitve surovin in predvidenih novih, ''dražjih'' kolektivnih pogodb. Ritter je sicer dobro zasidran tudi v mednarodnem prostoru, saj je njegov prihodek v ZDA lani zrasel za 62 odstotkov, v Italiji za 18, prav za toliko pa je zrasel tudi prihodek hčerinske družbe v Avstriji. Poslovanje s tujino predstavlja 18 odstotkov prihodka družbe.
Predsednik avstrijskega zveznega na obisku v Sloveniji
07. 10. 1998 09.08
Na povabilo državnega sveta (DS) bo danes pozno popoldne na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega zveznega sveta Alfred Gerstl z željo, da se kar najbolje spozna s prizadevanji Slovenije za vključitev v evroatlantske integracije ter s političnimi in gospodarskimi razmerami v naši državi.
Predsednik avstrijskega zveznega sveta prihodnji teden na obisku v Sloveniji
03. 10. 1998 10.25
Na povabilo državnega sveta (DS) bo sredi prihodnjega tedna na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega zveznega sveta Alfred Gerstl z željo, da se kar najbolje spozna s prizadevanji Slovenije za vključitev v evroatlantske integracije ter s političnimi in gospodarskimi razmerami v naši državi.
Južnoafriška trojka pri predsedniku DR Kongo Kabili
07. 08. 1998 16.58
V Lubumbašiju na jugovzhodu Demokratične republike Kongo (nekdanji Zair) je predsednik Laurent-Desire Kabila danes sprejel južnoafriško trojko, so sporočili iz Kinšase.