ameriški napad
Ameriški letali napadli iraško protiletalsko obrambo
11. 01. 1999 16.22
Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva so tri ameriška bojna letala nad območjem prepovedi poletov na severu Iraka danes streljala na iraško protiletalsko obrambo, potem ko jih je zaznal iraški radar.
Washington in London potrdila napad na jugu Iraka
30. 12. 1998 18.39
Ameriške in britanske oblasti so potrdile, da so bile na območju prepovedi preletov na jugu Iraka danes izstreljene iraške rakete zemlja-zrak na britanska in ameriška letala.
Osama Bin Laden zanikal vpletenost v napad
25. 12. 1998 10.12
Osama Bin Laden, ki ga ZDA obtožujejo organizacije terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji letos avgusta, je pred televizijskimi kamerami družbe ABC zanikal vpletenost v napad. Bin Laden, ki se skriva v Afganistanu, je obenem dejal, da mu ni niti najmanj žal, da je do napadov prišlo. Novinarjem ameriške televizijske hiše ABC je uspelo opraviti pogovor v najstrožji tajnosti nekje v Afganistanu. Bin Laden je tudi znova pozval vse muslimane, da se borijo proti ''Američanom in Judom''. Dejal je tudi, da se je uspel izogniti poskusu umora, ki ga je načrtoval nek savdski princ, ni pa povedal kdaj bi naj do poskusa umrlo prišlo, niti kateri princ ga je načrtoval.
Deseta obletnica nesreče ameriškega letala nad mestom Lockerbie
21. 12. 1998 14.43
21. decembra mineva deset let, odkar je boeing 747 ameriške letalske družbe Pan Am eksplodiral med letom nad škotsko vasjo Lockerbie. V eksploziji je umrlo 270 ljudi, in sicer 259 potnikov in članov posadke letala ter 11 prebivalcev omenjene vasi.
Operacija Puščavska lisica po štirih dneh končana
20. 12. 1998 09.56
Ameriški predsednik Bill Clinton je na priporočilo obrambnega ministrstva v noči na nedeljo odločil, da je ameriško-britanski raketni napad na Irak po štirih dneh končan. Clinton se je po seji s svetovalci za varnost v televizijskem nagovoru obrnil k ameriškemu ljudstvu in iraškega predsednika Sadama Huseina posvaril, da lahko še naprej pričakuje hitre vojaške napade brez predhodnega opozorila, če ne bo izpolnjeval obljub do Združenih narodov. Clinton je obenem pozval k spremembi oblasti v Badgadu. Britanski premier Tony Blair pa je v Londonu zagotovil, da vojaška akcija ni bila usmerjena proti iraškemu ljudstvu, ampak je bil njen cilj zmanjšanje iraške sposobnosti za proizvodnjo orožja za množično uničevanje. Dodal je, ''da je svet zdaj varnejši''.
Tretji napad ameriško-britanskih zračnih sil
19. 12. 1998 10.34
Po tretji noči ameriško-britanskih zračnih napadov na Irak je v Bagdadu danes zjutraj znova steklo življenje. Zgodaj davi so letala izvedla dva silovitejša napada na iraško prestolnico, pri čemer so na mesto padle rakete. Ameriške sile so v zadnjih treh dneh izvedle več kot 200 napadov na iraške cilje in pri tem zadele najmanj 75 ciljev, so povedali sinoči pri ameriškem obrambnem ministrstvu. Ameriški obrambni sekretar William Cohen je sinoči zatrdil, da muslimanski sveti mesec ramadan, ki se pričenja danes, ne bo vplival na izvajanje zračnih napadov na Irak. Po navedbah nekega ameriškega vojaškega predstavnika pa so ZDA okrepile svoje enote v Kuvajtu, saj so povečale število vojakov na 5000.
Kriza v Iraku popušča
16. 11. 1998 09.56
Varnostni svet Združenih narodov je v nedeljo sprejel zagotovila Bagdada o takojšnem in brezpogojnem nadaljevanju nadzora iraškega razoroževanja. Ameriški vojaški napad na Irak, ki so ga nameravali izvesti v soboto, tako trenutno ni več aktualen. Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je sinoči v VS napovedal, da se bodo predstavniki človekoljubnih organizacij vrnili v Irak še danes. Irak je pozval k čimprejšnji in popolni izpolnitvi obveznosti, kar zadeva razorožitev. Vodja posebne komisije ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM) Richard Butler pa je napovedal, da se bodo inšpektorji komisije vrnili v Bagdad v torek.
Clinton naj bi v zadnjem hipu preklical ukaz o napadu na Irak
15. 11. 1998 13.10
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zjutraj dal zeleno luč za vojaški napad na Irak, vendar naj bi, potem ko je bil obveščen o ''pozitivnem'' odgovoru Iraka na pismo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, preklical ukaz o napadu.
Aretiran moški zaradi poskusa atentata na Clintona
17. 10. 1998 11.20
V mestu Eugene v Oregonu so aretirali nekega 49-letnega moškega, osumljenega, da je junija načrtoval bombni napad na ameriškega predsednika Billa Clintona.
Ameriški uslužbenci se vračajo v BiH
14. 10. 1998 12.42
Veleposlaništvo ZDA v Sarajevu je vsem ameriškim uslužbencem danes dovolilo, da se vrnejo v srbski del Bosne in Hercegovine, ki so ga zapustili zaradi nevarnosti povračilnih ukrepov po napovedanem napadu zveze NATO na vojaške cilje v ZR Jugoslaviji. Z nemškega veleposlaništva pa so sporočili, da še ne nameravajo ponovno odpreti urada v Banja Luki, ki so ga zaprli pred nekaj dnevi.
Sile zveze NATO pripravljene za napad
12. 10. 1998 09.28
Letalske sile zveze NATO so pripravljene za ukrepanje na Kosovu in čakajo le še na ukaz, trdijo ameriški vojaški krogi. Svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Billa Clintona Sandy Berger je za televizijsko postajo CNN dejal, da do akcije zveze NATO lahko pride kmalu po ukazu za aktivacijo, ki naj bi ga po napovedih danes v Bruslju izdal Severnoatlantski svet.
Pentagon poslal 20 dodatnih letal v Evropo
11. 10. 1998 09.37
Ameriški sekretar za obrambo je v soboto ukazal poslati šest bombnikov B-52, 13 letal za prevoz goriva in eno izvidniško letalo proti Evropi. Omenjena letala so namenjena proti Veliki Britaniji in so del 260 zračnih plovil, ki so jih ZDA predvidele za Natov poseg na Kosovu.
Tito naročil zavezniško bombardiranje Srbije
10. 10. 1998 09.32
Oči Srbov so spričo groženj zveze NATO te dni uprte v nebo, a sodeč po članku iz lanske izdaje beograjskega časnika Blic ne prvič, poroča hrvaška agencija Hina. Beograjski časnik je bralcem že maja lani ''razkril'' eno ''najstrožje varovanih skrivnosti'' nekdanje Jugoslavije: Josip Broz Tito je pred koncem druge svetovne vojne dovolil britansko-ameriško bombardiranje Srbije in Črne gore ne glede na civilne žrtve! Blic se sprašuje, zakaj nekdanji jugoslovanski predsednik in komunistični voditelj ni prižgal ''zelene luči'' za npr. bombardiranje Ljubljane ali Zagreba, ampak je ''naročil'' bombardiranje srbskih in črnogorskih krajev, kar je, kot poudarja časnik, ''največji zločin v zgodovini''.
Velika Britanija za napad na Srbijo
09. 10. 1998 11.48
Ameriški odposlanec Holbrooke je prispel v Beograd na odločilne razgovore z Miloševičem v zadnjih poskusih, da bi preprečil intervencijo NATA v Srbiji.
Libijsko letalo kršilo embargo ZN
29. 08. 1998 12.56
Libijsko letalo je v četrtek kršilo embargo ZN, ko je v sudansko prestolnico Kartum pripeljalo visoko libijsko delegacijo, danes piše sudanski tisk.
Pod hipnozo naj bi ubil Arafata
27. 08. 1998 07.54
Izraelski časnik Haretz je v sredo objavil vest, da je Izrael pred 30 leti skušal ubiti voditelja PLO Jaserja Arafata, in sicer tako, da je s hipnozo pripravljal nekega palestinskega zapornika, da bi nanj izvedel napad. Izraelska obveščevalna služba Mosad naj bi leta 1968 na nekem zaporniku, pripadniku gibanja Fatah, izvajala ''pranje možganov''. Skušali so ga prepričati, da je uboj Jaserja Arafata dober za Fatah. 28-letni zapornik po imenu Fathi z Zahodnega brega je vadil streljanje na podobo Jaserja Arafata, tako da bi v primeru, če bi se kdaj znašel v bližini palestinskega voditelja nanj brez oklevanja streljal. Vendar Fathi ni bil neumen in se je ves čas pretvarjal, da se podreja ukazom, kakor hitro pa so ga vtihotapili v eno od arabskih držav, se je predal policiji. Ta zarota je dala kasneje zamisel za ameriški film ''Mandžurski kandidat'' o ameriških vojakih, ki so jim v ujetništvu v Severni Koreji ''prali možgane'', da bi ubili ameriškega predsednika.
Osama bin Laden v ozadju atentatov na Clintona
25. 08. 1998 15.01
Saudski milionar Osama bin Laden, domnevni načrtovalec terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Salaamu, je svojim privržencem vsaj dvakrat ukazal, naj ubijejo ameriškega predsednika Billa Clintona, vendar sta bila oba poskusa neuspešna, poročajo danes ameriški mediji, ki se sklicujejo na obveščevalne in protiteroristične vire.
Sudanski milijonar je hotel organizirati srečanje vodij islamskih skrajnih skupin
24. 08. 1998 12.53
Sudanski milijonar in islamski skrajnež Osama bin Laden, ki je bil cilj ameriških napadov minuli četrtek v Sudanu in Afganistanu, je priznal, da mu je ameriški napad preprečil, da bi v Afganistanu organiziral srečanje vodij islamskih skrajnih gibanj. Za današnji londonski Times je glavni urednik nekega časnika v arabskem jeziku v Londonu Abdel-Bari Atwan povedal, da mu je omenjeno sporočil tiskovni predstavnik bin Ladena, ki ga je poklical po satelitskem telefonu iz nekega tabora v Afganistanu. Tiskovni predstavnik je ''priznal, da je imel ameriški predsednik Bill Clinton prav. V Hostu je bilo minuli petek napovedano srečanje, vendar je bilo preklicano, ker je bin Laden izvedel za načrtovani ameriški napad,'' je dejal urednik. Clinton je po napadu na teroristično oporišče v Afganistanu sporočil, da je imel Washington podatke, da so v njem načrtovali srečanje ključnih terorističnih vodij, kar je opravičilo nujnost napada.
Preiskava o četrtkovem napadu ZDA na tovarno zdravil v Sudanu
24. 08. 1998 12.40
Petnajst članic Varnostnega sveta ZN se bo na zahtevo Sudana danes sestalo za zaprtimi vrati, da bi preučile njegovo zahtevo po sprožitvi preiskave o četrtkovem napadu Združenih držav na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum, za katero Washington trdi, da je proizvajala kemično orožje. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je sinoči potrdil, da je Sudan pripravljen sprejeti ameriško preiskovalno komisijo, ki bi preiskala tovarno. Sudanski premier Omar El-Bešir pa je sinoči potrdil, da Sudan pričakuje nove ameriške napade in dejal, da bo Kartum dokazal, da je ameriški predsednik Bill Clinton lagal, da bi opravičil ameriški napad na tovarno zdravil. Uradna sudanska tiskovna agencija je poročala, da Sudan razmišlja o tem, da bi spor o naravi proizvodnje omenjene tovarne predali pred mednarodno sodišče v Haagu. Ameriški tednik Newsweek pa je v današnji izdaji poročal, da imajo ameriške obveščevalne službe vzorce proizvodov te tovarne, med drugim tudi kemični agent, ki je del živčnega plina XV.
Ameriški napad preprečil srečanje
24. 08. 1998 09.10
Sudanski milijonar in islamski skrajnež Osama bin Laden, ki je bil cilj ameriških napadov minuli četrtek v Sudanu in Afganistanu, je priznal, da mu je ameriški napad preprečil, da bi v Afganistanu organiziral srečanje vodij islamskih skrajnih gibanj. Za današnji londonski Times je glavni urednik nekega časnika v arabskem jeziku v Londonu Abdel-Bari Atwan povedal, da mu je omenjeno sporočil tiskovni predstavnik bin Ladena, ki ga je poklical po satelitskem telefonu iz nekega tabora v Afganistanu.
Ali je bil ameriški napad na kemično tovarno v Sudanu upravičen?
22. 08. 1998 09.57
Varnostni svet ZN je odločil, da bo v ponedeljek na zaprti seji razpravljal o zahtevi Sudana, da Združeni narodi na prizorišče bombnega napada v Kartumu pošljejo preiskovalno komisijo, ki bo ugotovila, če je bila napadena kemična tovarna vpletena v proizvodnjo kemičnega orožja. Arabska liga je včeraj podprla zahtevo Sudana po oblikovanju omenjene komisije in prav tako za ponedeljek napovedala srečanje ministrskega sveta.
Sudan se bo zaradi ameriškega napada pritožil VS; 300 ranjenih
21. 08. 1998 11.27
Sudanski predsednik Omaral Bešir je davi ostro obsodil ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je ukazal včerajšnji napad na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum in napovedal, se bo Sudan zaradi napada pritožil pri Varnostnem svetu Združenih narodov.
Odzivi na ameriški napad v Sudanu in Afganistanu
21. 08. 1998 11.07
V prvih odzivih na nocojšnji ameriški letalski napad na teroristična oporišča v Sudanu in Afganistanu večina držav izraža podporo ZDA; Moskva, ki sicer razmere še preučuje, pa je po poročanju ruske agencije Interfax poudarila, da ostro nasprotuje vsakršnemu vmešavanju v afganistanski konflikt.
ZDA vračajo udarec
21. 08. 1998 10.36
Združene države Amerike so sinoči izvedele zračne napade na šest krajev ''najpomembnejšega središča za usposabljanje'' islamskih teroristov v Afganistanu, 120 kilometrov južno od prestolnice Kabul blizu meje s Pakistanom, in na farmacevtsko tovarno v sudanski prestolnici Kartum, v kateri naj bi izdelovali kemično orožje.
Sudan potrdil ameriške letalske napade in zanikal, da bi imel kemične tovarne; Ben Laden naj bi napad preživel
20. 08. 1998 10.10
Sudanska vlada je potrdila, da so ameriška letala nocoj streljala na cilje v prestolnici Kartum, tudi na farmacevtsko tovarno, ni pa omenila morebitnih žrtev. Sudanski notranji miniser Abdul Rahim je za ameriško televizijsko mrežo CNN izjavil, da sta dve ameriški letali na severu Kartuma izvedli tri ali štiri napade in zadeli farmacevtsko tovarno Shifa, ki je v ''zasebni'' lasti.
ZDA so izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu
20. 08. 1998 10.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da so Združene države Amerike kot povračilni ukrep zaradi atentatov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji 7. avgusta danes izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu. V Afganistanu so ameriška letala zadela teroristično oporišče, v Sudanu pa skladišče kemičnega orožja.
Nove grožnje islamskih skupin ZDA
19. 08. 1998 15.20
Skupina, ki sebe imenuje Islamska mednarodna fronta za boj proti Judom in križarjem, je objavila nove grožnje Združenim državam Amarike, v današnji izdaji piše dnevnik Al-Hajat v arabskem jeziku, ki izhaja v Londonu. Omenjene grožnje, da se bodo ''nedavne akcije v okviru svetega boja proti ZDA nadaljevale, vse dokler se ameriške sile ne bodo umaknile z muslimanskih ozemelj'', so prejeli v časnikovem uredništvu v Kairu.
Srečanje botrov mirovnega procesa na Severnem Irskem
17. 08. 1998 08.07
Po sobotnem bombnem atentatu v Omaghu na Severnem Irskem, v katerem je bilo ubitih 28 ljudi, 220 pa ranjenih, sta se v Belfastu srečala botra mirovnega procesa na Severnem Irskem, britanski in irski premier Tony Blair in Bertie Ahern. Pred srečanjem je Blair poudaril, da atentatorji ne bodo ustavili mirovnega procesa in ne bodo uničili ponujene možnosti oblikovanja dostojne prihodnosti za prebivalce Severne Irske. Napad pripisujejo odpadniški skupini Irske republikanske armade Prava Ira. Blair naj bi se srečal tudi s predsednikom severnoirske vlade, zmernim protestantom Davidom Trimblom, in voditeljem političnega krila Ire Sinn Fein, Gerryjem Adamsom. Irski premier Ahern je po izrednem sestanku odbora za varnost v Dublinu kot odgovorne za atentat označil Pravo Iro ter obenem napovedal ''obračun'' s temi katoliškimi skrajneži. Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je atentat označil kot barbarsko dejanje, naj bi kljub najnovejšim razmeram na Severnem Irskem obiskal območje. 3. septembra ga pričakujejo v Belfastu, nato pa naj bi odpotoval še v Dublin. Podpredsednik španske vlade Francisco Alvarez Cascos bo v ponedeljek odpotoval na Severno Irsko k španskim žrtvam bombnega napada v Omaghu. V atentatu sta bila ubita dva, ranjenih pa 12 Špancev.
Svet zveze NATO razpravlja o Kosovu
12. 08. 1998 12.50
Svet zveze NATO (veleposlaniki) je danes začel srečanje, na katerem razpravljajo o treh načrtih za morebitno vojaško posredovanje na Kosovu in na območju, so potrdili diplomatski viri v Bruslju.
Iranska opozicija obtožuje vodstvo v Teheranu
11. 08. 1998 16.31
Iranska opozicija, ki deluje v Bagdadu, je danes obtožila vodstvo v Teheranu, da je vpleteno v nedavna bombna napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.